Minister za zdravje v vladi Unsko-sanskega kantona v BiH Hazim Kapić napoveduje, da bo zelo verjetno kmalu razglašena epidemija garij. Poleg ekcemov in številnih kožnih bolezni beguncem grozi epidemija uši in garij.
Med dva tisoč begunci, razpršenimi vzdolž meje med Hrvaško in BiH, so do zdaj našteli 80 primerov te lahko nalezljive bolezni. K njenemu širjenju so pripomogli nehigienske razmere, v katerih bivajo begunci, slaba pitna voda in pojav uši, piše v poročilu Zavoda za javno zdravstvo in zdravstvene domove Velike Kladuše. V Bihaću in Veliki Kladuši so organi BiH opazili nove skupine beguncev tudi na območju Cazina in Bužima, je na seji kantonalne vlade dejal minister Kapić.
Na begunsko krizo se je odzval tudi Anel Ramić, kantonalni minister za notranje zadeve. Po njegovi oceni se na območju njegovega kantona trenutno nahaja okoli 1600 beguncev. Največ jih je iz Sirije, Afganistana, Pakistana, Palestine in Iraka.
Kakšni so simptomi garij?
Kot navaja Nacionalni inštitut za javno zdravje, je to bolezen, ki jo povzroča majhna pršica, imenovana srbec. Spremembe na koži so posledica imunskega odziva na pršico in njene izločke (slina, feces, jajčeca).
Kot smo poročali, hrvaški policisti delujejo tudi tako, da begunce z grožnjami prisilijo, da se vrnejo čez mejo, pri tem pa jih v nekaterih primerih tudi okradejo in jim uničijo mobilne telefone.
Inkubacijska doba pri ljudeh, ki so prvič okuženi, je od dva do šest tednov. Pri tistih, ki so bolezen že imeli, pa se srbečica pojavi v nekaj dneh po okužbi (1–4 dni). Prenaša se s tesnim telesnim stikom ali posredno, z uporabo perila, brisač, posteljnine.
»Garje lahko dobi vsak. Pogosteje se pojavljajo tam, kjer je gostota stanovalcev velika in kjer ni pogojev za vzdrževanje osebne higiene, higiene perila in posteljnine. Ocenjujejo, da se z garjami na leto okuži 300 milijonov ljudi po vsem svetu. V Sloveniji je bilo v zadnjih desetih letih največ primerov garij prijavljenih leta 2002 (587), najmanj pa leta 2012 (263).«