Nekateri menijo, da ni primerno, da se komercialna in nekomercialna uporaba avtorskih del, pri kateri se posameznik seznanja z vsebinami, izobražuje in podobno, obravnavata enako. Rešitev vidijo v strogi ločitvi ter legalizaciji nekomercialne rabe. To seveda pomeni, da bi bili avtorji prisiljeni v iskanje novih tržnih modelov.
Po oceni predsednika Združenja fonogramske industrije Slovenije Darja Rota je na račun piratstva v 15 letih samo glasba izgubila sto milijonov evrov, saj se je prodaja zmanjšala za vsaj 90 odstotkov, film pa verjetno še več. Za zajezitev piratstva bi, kot pravi, morala več storiti država, tako kot so z njeno pomočjo leta 1998 uspeli zatreti piratstvo v trgovinah. Podatki mednarodne organizacije Muso o pretakanju glasbe na spletu v Sloveniji kažejo, da slovenski uporabniki različnih piratskih strani za to, da si snamejo glasbo, opravijo nekaj več kot 24 milijonov nelegalnih obiskov. Za obisk se sicer šteje, da uporabnik 30 minut aktivno prenaša vsebine s spleta, zanimiv pa je podatek, da v tem času lahko sname kar 839 skladb, kar pomeni, da slovenski uporabniki na leto na svoje računalnike nelegalno prenesejo slabih šest milijard skladb. Nekateri se sprašujejo, kako problem odpraviti, medtem ko drugi menijo, da preganjanje piratov ne bo obrodilo sadov ter da se mora industrija avtorskega kapitala reorganizirati. Kaj glede tega pravi veljavna slovenska zakonodaja?
Slovenska piratska oaza
Tržna vrednost nelegalnih namestitev programske opreme je v preteklem letu v Sloveniji presegla 40 milijonov evrov in predstavlja nekaj več kot 40 odstotkov programske opreme.
Na Zahodu več ali manj s trdo roko preganjajo nalagalce nezakonitih vsebin. V Nemčiji denimo nekomu, ki opravi več kot določeno količino prenosov na svoj IP, pošljejo kazen v obliki položnice ali ga obiščejo na domu, v Italiji pa so zadevo rešili tako, da so uporabnikom preprečili dostop do piratskih strani. Medtem ko naša zakonodaja posameznikom omogoča, da nalagajo vsebine praktično brez strahu pred pregonom. Avtorsko pravico ureja zakon o avtorskih in sorodnih pravicah, sankcijo zoper kršitelje le-teh pa opredeljuje kazenski zakonik. Členi 147., 148. in 149. urejajo varstvo moralnih, materialnih in sorodnih pravic. Omenjeni členi nalagajo kazni tudi za plagiatorstvo ter neupravičeno razširjanje in reproduciranje stvaritve. Kazen, ki doleti kršitelja, lahko sega od šest mesecev do osmih let življenja za zapahi. Težava je le, da morajo biti za kazenski pregon izpolnjeni trije pogoji, med drugim je treba dokazati, da je posameznik pridobil premoženjsko korist, ki presega pet tisoč evrov. Tovrstnih obravnav je v Sloveniji malo, saj so kazniva dejanja težko dokazljiva, hkrati pa posameznike varuje komunikacijska zasebnost. V Sloveniji je namreč možno posegati v komunikacijsko zasebnost samo na podlagi sodne odločbe.
Dobri pirati
Vpliv piratskih filmov na zaslužke filmske industrije je večinoma majhen, včasih celo pozitiven, v nedavni študiji ugotavlja ameriški ekonomist Koleman Strumpf z univerze v Kansasu. Podatki so razkrili, da ima pojav piratskih različic zelo majhen vpliv na ceno delnice in posledično na izplen filma. Poleg tega se je izkazalo, da prihod piratske različice filma tik pred njegovo premiero zaslužek celo poveča.
