V nasilnem poskusu policije, da bi ljudem preprečili glasovanje, je bilo po podatkih katalonskih oblasti ranjenih 844 ljudi, med njimi dva huje. Ponekod je policija uporabila gumijevke in gumijaste naboje, da bi ljudi spravila z volišč in zasegla volilne skrinjice. Voditelj katalonske regionalne vlade Carles Puigdemont je zatrdil, da so prebivalci te španske regije na nedeljskem referendumu pridobili pravico do neodvisne države, ki bo republika. Po podatkih katalonske vlade je na referendumu za neodvisnost Katalonije glasovalo 90 odstotkov udeležencev, udeležba volivcev je bila 42,3-odstotna. Medtem pa uradne evropske institucije in vlade držav članic Unije, vključno s slovensko, molčijo ali pa medlo pozivajo k strpnosti in dialogu. Po mnenju Bruslja naj bi šlo namreč za notranjo zadevo Španije. Toda Evropska unija se še kako zaveda, da Katalonija ni osamljen primer ter da »notranja zadeva Španije« lahko z lahkoto postane problem številnih članic Unije.
Škotska
Škotska ima že od samega začetka poseben status znotraj britanskega kraljestva. Njihova avtonomija obsega tudi sprejemanje zakonodaje, delni nadzor nad davčno politiko ter rabo škotskega jezika, ki ga sicer aktivno govori zelo malo ljudi. Odcepitvene težnje na Škotskem segajo tri stoletja v preteklost, ko je škotski parlament leta 1707, kljub nasprotovanju naroda, izglasoval združitev z Anglijo. Referendum o neodvisnosti Škotske leta 2014 je bil sicer neuspešen. Proti odcepitvi je glasovalo 55,3 odstotka volilnih upravičencev, vendar v prihodnosti ponovitev referenduma ni izključena.
Baskija
Baskija je kot politična enota prvič nastala leta 1936, ko so se tri izmed štirih tradicionalnih baskovskih pokrajin v Španiji (Biskaja, Araba in Gipuzkoa) združile pod enotno upravo z začasnim sedežem v Bilbau. Po porazu republikanskih sil v španski državljanski vojni so Baski izgubili svojo kratkotrajno avtonomijo. Baskija je, poleg Severne Irske, zagotovo najbolj znan zahodnoevropski primer boja za neodvisnost naroda. Baskovska militantna organizacija Eta se je več desetletij borila za samostojnost španske pokrajine. Skoraj vse večje baskovske stranke so naklonjene večji avtonomiji pokrajine, medtem ko blaga večina prebivalstva podpira odcepitev. Španski teror in rezultat referenduma v Kataloniji bi lahko Baskom dala krila za izvedbo lastnega referenduma.
Flandrija
Flandrija je severni, nizozemsko govoreči del Belgije in je gospodarsko bolj razvita od francosko govorečega juga. Uradna prestolnica Flandrije je Bruselj, vendar ima Bruselj neodvisno regionalno vlado. Separatistični sentiment se je v zadnjih letih na severu države močno okrepil, kar pa dodatno povzroča težave pri sestavljanju belgijske vlade, saj Flamci večinoma volijo flamske stranke, Valonijci pa valonske. Flamci se uradno zavzemajo za preoblikovanje kraljevine v konfederacijo, a so klici po razdružitvi vse glasnejši.
Krhanje na Apeninskem polotoku
Tudi Italija ni brez težav, predvsem na severu, kjer na pogorišču ideje o Padaniji rastejo zahteve po večji avtonomiji Lombardije, Benečije in predvsem Južne Tirolske, kjer večinski del prebivalstva sestavljajo nemško govoreči Avstrijci. Čeprav jim je Rim dodelil široko avtonomijo, pa Južni Tirolci govorijo o samostojnosti oziroma vrnitvi k matični domovini Avstriji. Na jugu potencialno nevarnost za ozemeljsko celovitost Italije predstavljajo težnje vsaj 40 odstotkov prebivalcev Sardinije, ki si želijo odcepitve, in 60 odstotkov prebivalcev, ki zahtevajo večjo avtonomijo.
Neodvisna Istra?
Istra je postala del hrvaške republike po drugi svetovni vojni in zmagi partizanov. Po razpadu Jugoslavije je Istra pravzaprav ostala edina regija, v kateri Tuđmanov nacionalistični HDZ ni prevzel oblasti. Današnja Hrvaška je sicer ena od najbolj centraliziranih držav v Evropi, Istra pa ena od njenih najbolj nacionalno pisanih, a tudi gospodarsko uspešnih regij. Istrska županija se je v nasprotju z drugimi deli Hrvaške sposobna financirati sama, v državni proračun pa prispeva 107 milijonov evrov več, kot iz njega dobi. Stranka IDS, ki je velja za najmočnejšo regionalno stranko na Hrvaškem, se zavzema za decentralizacijo države in večjo stopnjo avtonomije, ne pa za neodvisnost. »Povsem gotovo je, da obstajajo nekateri, ki si želijo samostojne Istre, vendar to nikoli ni bila politika naše stranke,« je ob katalonskem referendumu dejal evroposlanec in član IDS Ivan Jakovčić. A po nekaterih anketah je naklonjenost odcepitvi kar 63-odstotna.
Današnja Hrvaška je sicer ena od najbolj centraliziranih držav v Evropi, Istra pa ena od njenih najbolj nacionalno pisanih, a tudi gospodarsko uspešnih regij.
Nesrečni Kurdistan
Medtem je na že tako nestabilnem Bližnjem vzhodu prišlo do novega pretresa. Kurdi, ki so razdeljeni med sirsko, iraško, iransko in turško oblast, so na severu Iraka izvedli referendum o samostojnosti, na katerem so se s plebiscitarno večino izrekli za odcepitev. Če je sirski predsednik Asad izrazil pripravljenost za pogovore s Kurdi glede njihove povojne avtonomije, pa preostale države ne želijo slišati besede Kurdistan. Največji sovražnik kurdskih teženj po samostojnosti – Turčija – se na vse pretege trudi zatreti združevanje in osamosvajanje Kurdov v regiji. Kurdi, ki so v zadnjih letih nosili največje breme boja proti Isisu na Bližnjem vzhodu, so glede svojih nacionalnih teženj še vedno brez podpore mednarodne skupnosti.
