"Kadarkoli smo pripravljeni začeti verifikacijski proces za vračanje beguncev," je dejala tujim diplomatom v prestolnici Naypyidaw.
To je njen prvi javni odziv na nasilje, zaradi katerega je od avgusta iz te večinsko budistične države v Bangladeš zbežalo že več kot 400.000 pripadnikov muslimanske manjšine Rohingya.
Poudarila je, da so tudi oni zaskrbljeni in da želijo ugotoviti dejansko stanje. "Obstajajo nasprotujoče navedbe. Prisluhniti moramo obojim," je dejala.
Tuje diplomate je povabila na obisk države Rakhine, kjer po njenih besedah večina vasi ni bila prizadeta v nasilju. Poudarila je tudi, da večina pripadnikov muslimanske manjšine ni pobegnila v tujino ter da želijo ugotoviti vzroke za njihov odhod.
Suu Kyi, ki od lanskega leta de facto vodi mjanmarsko vlado, doslej nasilja nad pripadniki manjšine Rohingya ni javno komentirala.
Visoki komisar ZN za človekove pravice Zeid al Husein je medtem operacijo mjanmarskih varnostnih sil proti pripadnikom Rohingye označil za šolski primer etničnega čiščenja.
Organizacija Human Rights Watch pa je v ponedeljek Varnostni svet ZN pozvala k uvedbi sankcij in prepovedi prodaje orožja mjanmarski vojski zaradi etničnega čiščenja.
Suu Kyi je danes posredno naslovila tudi te kritike z besedami, da se Mjanmar ne boji mednarodne preiskave, a menila, da se tuji diplomati v zadnjem času osredotočajo samo na "peščico naših problemov", saj je "Mjanmar mlada in krhka demokracija, ki se sooča s številnimi problemi".
"Obsojamo vse kršitve človekovih pravic in nezakonito nasilje. Zavezani smo vrnitvi miru in stabilnosti ter vladavini prava v državi," je še dejala. Obtožb proti vojski ni naslovila, je pa zatrdila, da od 5. septembra vojska ni izvajala nobenih "čistilnih" operacij.
Suu Kyi v govoru ni uporabila imena manjšine Rohingya, Uporabila ga je samo, ko je navedla ime oborožene skupine manjšine - Vojske odrešitve Arakan Rohingya (Arsa) - ki naj bi 25. avgusta napadla položaje policije in vojske ter s tem sprožila zadnji val nasilja v državi Rakhine, ki je doslej zahtevalo več sto življenj.
Suu Kyi, Nobelova nagrajenka za mir, ki je v boju za spoštovanje človekovih pravic v času vladavine vojaške hunte vrsto let preživela v hišnem zaporu, je že bila deležna ostrih kritik mednarodne skupnosti zaradi neodzivanja na zadnjo krizo.
Po navedbah beguncev ter kot je razvidno s satelitskih posnetkov, mjanmarska vojska požiga njihove vasi. Vojska na drugi strani trdi, da želijo izkoreniniti skrajneže in da civilisti niso tarča napadov.
Suu Kyi mora sicer voditi državo s še vedno močno vojsko. Vojaška hunta je državi vladala 49 let, dokler ni leta 2011 začela procesa sestopanja z oblasti. V državi Rakhine ima sicer dejansko oblast vojska, ki je tam pristojna za notranjo varnost.
