Kitajske predsednik Ši Džinpin in njegov ameriški kolega Donald Trump sta se v ponedeljkovem telefonskem pogovoru strinjala, da bosta državi »maksimizirali pritisk na Severno Korejo z odločno uveljavitvijo resolucij Varnostnega sveta Združenih narodov,« so v izjavi za javnost zapisali v Beli hiši.
Da diplomatski pritiski delujejo je sicer prepričan tudi ameriški obrambni minister James Mattis. Tako mehiške kot španske oblasti so namreč zahtevale odhod severnokorejskih diplomatov iz svojih držav.
Kljub vsemu se ZDA ne omejujejo na zgolj diplomatske pritiske. V nedeljo je tako ameriška ambasadorka pri ZN Nikki Haley dejala, da so na mizi tudi vojaške opcije, Mattis pa je potrdil, da razmišljajo o tem, da bi ZDA v Južno korejo namestile svoje jedrske konice.
Severnokorejske oblasti sicer ne klonijo pod mednarodnim pritiskom in so še vedno zavezane razvoju svojega jedrskega programa.
O korejski krizi pa je spregovoril tudi nemški zunanji minister Sigmar Gabriel, ki je v intervjuju za nemški tabloid Bild dejal, da severnokorejski voditelj Kim Jong Un »ni nor,« ampak da »sledi hladni in preračunljivi strategiji: misli, da bo z nuklearno bombo njegov režim varen, saj si mu nihče ne bo upal groziti.« Zato je Gabriel ZDA, Kitajsko in Rusijo pozval, naj Pjongjangu ponudijo »drugo zagotovilo za varnost.«
