Znanost je z več zornih kotov dokazala, da se od preteklega stoletja temperatura atmosfere zanesljivo dviguje. Do konca 21. stoletja se bo temperatura po optimističnih napovedih dvignila za 1,7 stopinje Celzija, po pesimističnih pa vse tja do 4,8 stopinje.
Katastrofalne suše, poplave, potresi, kritično topljenje ledu na zemljinih polih in dramatično višanje globalne temperature so posledice globalnega segrevanja, ki jih najverjetneje ne moremo več zaustaviti, trdi profesor Branko Grisogono. Ugledni znanstvenik in profesor Naravoslovno-matematične fakultete v Zagrebu je prepričan, da drvimo v propad.
Ogljikov dioksid in ostali toplogredni plini so že deponirani v oceanu in atmosferi. Zaradi tega se viša temperatura oceanov, vse bolj tudi v njihovih globinah. Segrevanje oceanov zaznavamo že na globini od 600 do 700 metrov, in ne več le pri 200 metrih globine, kar smo merili še pred dvajsetimi leti, je Grisogono povedal za spletni portal 24sata.
Vemo, da se zaradi vse višjih temperatur povečuje tveganje za nastanek ekstremnih vremenskih pojavov, kot so orkani. Ti se napajajo iz temperaturnega neravnovesja med oceani in spodnjo atmosfero, ocenjuje Grisogono.
Kaj nam je storiti?
Te spremembe sicer niso povratne, vendar lahko preprečimo najhujše, če zmanjšamo uporabo fosilnih goriv in jih nadomestimo z električno in sončno energijo. Vendar je Grisogono pesimističen, saj naj bi znotraj teh okvirov razmišljal le malokdo, pri tem pa politiki znanstvenikom niso ravno v pomoč; za raziskave namreč namenjajo premalo denarja.
Za določene sorte vina bo prevroče
Grisogono nadaljuje, da lahko v Jadranskem morju kmalu pričakujemo nove agresivne vrste rib, ki bodo iz ekosistema začele izrinjati obstoječe. Postalo bo prevroče tudi za določene sorte vin; južna Dalmacija se bo morala zaradi previsokih temperatur gotovo posloviti od sorte plavac mali. Vprašljiva pa bo postala celo pridelava zelja in krompirja. Po drugi strani se bo v pokrajini »Lika v kakšnih 30 letih vzgajal dober rizling, če se bo globalna temperatura zvišala za 4,8 stopinje namesto za dve, kar bi sicer bilo precej bolj znosno«, išče srečo v nesreči Grisogono.
Ekosistem se bo spremenil
Nadalje Grisogono pričakuje prihod novih vrst komarjev, hroščev, netopirjev in ptic, medtem ko se bodo naše vrste vse bolj selile na sever. Tja bi se lahko začela umikati tudi vegetacija, to bo sicer trajalo vrsto let, a je povsem mogoče.
Izračuni kažejo tudi, da se bo dvignil nivo morja. Predvidoma bo do konca stoletja morje naraslo za 20 centimetrov. Hrvaška zaradi tega ne bo pretirano ogrožena, saj ima visoko obalo. Kritično bo morda na nekaj otokih z nižjimi obalami in v zahodni Istri. Ponovila bi se lahko poplava, ki smo jo imeli priložnost opazovati v meteorološkem fenomenu El Niño, vendar bomo v Jadranu poplave zagotovo lahko predvideli z meteorološkimi radarji, je kljub vsemu optimističen Grisogono.
