Ši Džinping, predsednik Ljudske republike Kitajske in generalni sekretar centralnega komiteja Komunistične partije Kitajske, je na proslavi ob 90. obletnici ustanovitve kitajske Ljudske osvobodilne vojske dejal, da ne bo Kitajska nikoli “požrla grenkega sadeža” tujega vmešavanja ali invazije. V 50 minut trajajočem nagovoru v Veliki ljudski dvorani je vojaškim oficirjem dejal, da ekspanzija in agresija nista kitajski politiki. “Kitajsko ljudstvo ljubi mir. Nikoli se ne bomo agresivno širili, imamo pa zaupanje, da lahko porazimo vsako invazijo.”
Teritorialna retorika kitajskega predsednika prihaja v času, ko kitajska vedno bolj trdno nastopa v Južnokitajskem morju.
»Nobenemu ljudstvu, organizaciji ali politični stranki ne bomo nikoli dovolili, da v katerem koli trenutku razdeli katerikoli del kitajskega ozemlja. Nihče naj ne pričakuje, da bomo požrli grenak sadež, ki je škodljiv za našo suverenost, varnost ali razvojne interese,« je še dejal Ši na drugem nagovoru v zadnjem tednu dni.
Prvič je vojsko namreč nagovoril že v nedeljo, na veliki vojaški paradi, kjer je dvema milijonoma vojakov ukazal, naj »neomajno sledijo absolutnemu vodstvu Komunistične partije Kitajske,« in gredo »kamorkoli pokaže partija.«
»Zgodovina nam kaže, da mora partija vedno poveljevati vojski. Gre za temeljno varovalko, ki jo je partija pridobila iz krvavih in ognjevitih bitk,« je dejal Ši v nedeljo, danes pa je ponovil opozorilo. »Da je Ljudska osvobodilna vojska lahko napredovala od zmage do zmage, kaže na moč kitajske komunistične partije. Kot je nekoč dejal tovariš Mao Zedong: ’Naše načelo je, da partija poveljuje puški in da puška nikoli ne sme poveljevati partiji.’ Naša vojska bo ostala vojska partije in ljudstva. Vojska mora dvigniti svojo politično zavest, da bo ta v skladu s centralnim komitejem Komunistične partije Kitajske, tako v mislih kot v dejanjih.«
Peking sicer že dlje časa, z vedno bolj odločnimi stališči v teritorialnih sporih, povečuje napetosti v regiji. V Južnokitajskem morju tako Kitajska na umetnih otokih gradi vojaške objekte in prevzema nadzor nad teritorialnimi vodami, za katere teritorialno pravico uveljavljajo tudi Filipini, Malezija, Vietnam, Tajvan in Brunej.
Prav tako so se v preteklem letu zaostrili odnosi med Pekingom in Tajvanom, po tem, ko je otok na predsedniško mesto izvolil Ljudski republiki Kitajski nenaklonjeno predsednico Tsai Ing-wen. Taipei je lani zavrnil tako imenovano politiko ene Kitajske, kjer Kitajska Tajvan tretira kot odcepljeno provinco države.