Nikolaj Coster-Waldau, ki je s Shepardom igral v filmu Sestreljeni Črni jastreb, je zapisal, da je bil junak gledališča, pisanja in igre: "Moj junak." Igralec Rob Lowe je Sheparda označil za resnično legendo ameriške literature, igralec iz serije Prava kri Joe Manganiello, ki ga je prav tako označil za legendo, pa je dodal, da bodo njegove drame in vloge živele večno.
Scenarist serije Hiša iz kart Beau Willimon je Sheparda označil za enega od velikanov in dodal: "Njegov pogled je razkrival ogromno. O doživetem je pisal brez strahu, z brezčasno iskrenostjo."
V ponedeljek je preminula tudi francoska filmska igralka Jeanne Moreau. Antonio Banderas se je tako njej kot Shepardu zahvalil, da sta bila mnogim v navdih "24 sličic na sekundo".
Spomnil se ga je tudi soigralec iz filmov Snow Falling on Cedars in Hamlet Ethan Hawke, ki je igral v mnogih Shepardovih dramah: "Bil je prvovrsten pesnik." Edward Norton pa je včeraj napovedal, da si bo v njegovo čast obul kavbojske škornje in nazdravil njegovi veličini.
Dramatik in igralec Shepard je v četrtek umrl na svojem domu v Kentuckyju zaradi komplikacij amiotrofične lateralne skleroze oziroma ALS, poznane tudi pod imenom Lou Gehrigova bolezen.
V prvi vrsti je bil literat. Bil je avtor 44 dramskih besedil in več knjig, esejev in drugih zgodb. Za svojo tragično dramo Pokopani otrok je Shepard leta 1979 prejel Pulitzerja. Po pisanju The Guardiana so njegova dela izjemno zaznamovala ameriško gledališko sceno: "Njegovi liki, razočarani in žalostni posebneži iz disfunkcionalnih družin, v katerih je vladalo nasilje, so izražali surovo človeško prvinskost, ki je bila predolgo prezrta."
Britanski The Guardian ga je opisal kot edinega ameriškega literarnega velikana, ki je osvojil tako Broadway kot Hollywood. Sina pilota bombnika so za filme pogosto angažirali za uprizarjanje vojaških likov. Nominacijo za oskarja si je denimo prislužil za vlogo pilota Chucka Yeagerja v filmu Pravi fantje (1983), v filmu Sestreljeni Črni jastreb (2011) pa je igral generala Gena Garrisona. Med njegove pomembnejše vloge sodi tudi Duh, ki ga je utelesil v priredbi Shakespearovega Hamleta.
Leta 1984 je Shepard kot soscenarist sodeloval pri filmu Pariz, Teksas nemškega cineasta Wima Wendersa, s katerim sta kasneje sodelovala tudi pri filmu Ne hodi mi trkat. Sicer je Shepard prejemnik številnih nagrad. Med drugim mu je ameriška akademija za umetnost in literaturo podelila medaljo za področje dramatike, prav tako ga je za dramatiko nagradil ameriški Pen, vključen pa je bil tudi v gledališko dvorano slavnih.
Shepard se je leta 1969 poročil z igralko O-Lan Jones, s katero je imel sina Jesseja Moja Sheparda. V tem času je imel afero s pevko, avtorico in umetnico Patti Smith, ki je njuno razmerje opisala v avtobiografskem delu Pač mulca. Skupaj sta leta 1971 nastopila v skupni avtorski predstavi Cowboy Mouth. Shepard se je nato z družino za nekaj let preselil v London in se v sredini 70. let minulega stoletja vrnil v ZDA.
Na snemanju filma Frances (1982) je spoznal Oskarjevko Jessico Lange. Leta 1984 se je tudi uradno ločil od svoje žene, že pred tem pa začel živeti z Jessico Lange, s katero je imel hčer Hannah Jane in sina Samuela Walkerja Sheparda.
V slovenščini je dostopna zbirka Shepardovih kratkih zgodb z naslovom Dan izmed dni, sicer pa so v nekaterih slovenskih gledališčih na oder že postavili njegove drame, denimo Lunine mene in Pokopani otrok.
Ob Shepardovi smrti igralski kolegi obujajo njegovo veličino
Potem, ko je medijih odjeknila novica, da je umrl Pulitzerjev nagrajenec, dramatik in igralec Sam Shepard, so se zvrstili zapisi sožalja na socialnih omrežjih.