Atifi Ljajić iz Novega Pazarja je, čeprav je že močno v letih, z umetno oploditvijo le uspelo zanositi ter poviti zdravi deklico. Sreča, ki jo je doživela ob rojstvu Aline, pa ji je obrnila hrbet hkrati s soprogom Šerifom, s katerim je poročena deset let.
Pred nekaj dnevi se je po dolgotrajnem boju z biologijo, ko je skoraj polovico svojega življenja preživela v ginekoloških ambulantah, laboratorijih in bolnicah, s hčerkico presrečna vrnila v Novi Pazar, kjer z možem živita v najeti sobi.
»Otrok je zdrav, rodil se je s 3,30 kilograma … za zdaj joče zelo malo. Ona je moja sreča , moje zlato, moje upanje in vse kar imam v življenju. Sam bog ve, kako sem si je želela, čakal in se zanjo borila. To je bil večletna "pot trpljenja", ki bi jo brez razmišljanja ponovno prehodila,« je v solzah povedala Atifa, ki pa ji je obraz prekrivala senca žalosti. Ko se je vrnila, jo je pričakal prazen dom. 68-letni Šerif ji je dejal, da ne želi, da bi Alina prevzela njegov priimek, ter da se za zmeraj vrača v Turčijo k nekdanji družini, odraslim otrokom in vnukom.
»Karkoli že bo, ali bo Šerif ostal ali odšel, se bom borila, da svojo Alino spravim na pravo pot. Živela bom samo za njo. Delala sem v tekstilni tovarni, a nimam niti centa, nimam niti drugih prihodkov niti sorodnikov, ki bi mi pomagali. Vem, ne bo lahko …« pravi.
»Opozarjal sem jo na vse nevarnosti in težave, ki jo bodo zaradi poroda v taki starosti čakale v življenju. Res je, da Alina nima mojega priimka, saj ji nisem oče. Obstajajo tudi problemi z mojimi otroci v Turčiji, okolica pa name vrši velik pritisk. Bolan sem, imam 68 let, sladkorno bolezen in slabo srce, ob vsem tem ni lahko preživljati neprespanih noči in poslušati otroškega joka. Ne vem še, ali bom Novi Pazar zapustil, v vsakem primeru pa Atifi in Alini želim vse najboljše. Kjerkoli bom, bom storil vse, da jima po svojih močeh pomagam,« je pojasnil Šerif.
