Tole je tisto, kar vemo o glifosatu: Svetovna zdravstvena organizacija ga je pred leti označila za verjetno kancerogenega, tisti, ki so se poglobili v raziskave o tem herbicidu, pa opozarjajo, da glifosat zagotovo ne prinaša nič dobrega. Niti najmanj dobrega, prej nasprotno. Lanskoletna nemška raziskava je pokazala, da se glifosat skriva tudi v nemškem pivu, in sicer v koncentraciji od 0,46 od 29,76 mikrograma na liter piva. Ali to pomeni, da se ljubitelji piva z njim množično zastrupljajo?
Tudi hrvaški mediji poročajo, da ima vsak drugi Hrvat v urinu sledi glifosata, dr. Valerije Vrček, dipl. inž. med. biokemije in član vladnega sveta za GSO, pa celo trdi, da se mu navaden potrošnik v prehrani sploh ne more izogniti, ker o tem ni niti informacij niti zakonskih določil.
Gensko nespremenjena evropska soja. V Evropi že nekaj let deluje združenje Donau soya, ki je vzpostavilo sistem certificiranja gensko nespremenjene soje brez uporabe glifosata, pridelava pa mora potekati na območju Podonavja oziroma po lanski dopolnitvi standarda v Evropi. Združenje uspešno spodbuja pridelavo gensko nespremenjene soje v Evropi, organiziran odkup in tradicionalno žlahtnjenje soje. S sojo se lahko posejejo samo površine, ki se bile že pred tem namenjene kmetijski pridelavi. S tem se preprečujeta krčenje gozdov in spreminjanje krajine v obdelovalna zemljišča. Več takšnih praks bi gotovo pripomoglo k boljšemu zdravju ljudi in okolja.
Pred nevarnostmi glifosata, ki se očitno skriva tudi v pivu, v Sloveniji že leta opozarja Anton Komat, ki ga naši bralci dobro poznate. Ko smo ga vprašali, kako se lahko v takšni zmedi sploh izognemo temu nevarnemu herbicidu, nam je odgovoril: »O herbicidu glifosat sem pridobil 220 študij neodvisnih raziskovalnih skupin, ki dokazujejo njegovo veliko tveganost za ekosisteme in zdravje ljudi. Glifosat je metabolični strup, moti komunikacijo med celicami, deluje kot hormonski motilec in je kancerogen. Patentiran je bil kot antibiotik proti bakterijam v prsti, zato povzroča pravo razdejanje tudi v črevesni flori, ki je temelj imunskega sistema človeka. Ta totalni herbicid polivajo vsepovsod, po železniških progah, avtocestah, javnih površinah, parkih in pokopališčih, po dvoriščih šol in vrtcev. Uporabljajo ga tudi za uničenje cime pred pobiranjem krompirja, sončnic, soje, oljne repice. Zaradi množične uporabe je prisoten vsepovsod, in sicer v koncentracijah od 1 ppm (število delcev na milijon) pa do 40 ppm, deževnica je z njim kontaminirana v 75 odstotkih vzorcev. Dnevni vnos v človeka znaša od 5 do 50 mg. Grozljivo je, da so v vzorcih materinega mleka našli koncentracije glifosata, ki so od 760- do 1.600-krat večje od v EU dopustne doze toksinov, to je 0,1 mikrograma na liter. Edina rešitev je uporaba previdnostnega načela in popolna prepoved tega strupa!«
Izbirajte izdelke brez GSO!
Marina Koren Dvoršak, vodja certifikacijske enote neakreditiranih shem certificiranja na IKC – Inštitutu za kontrolo in certifikacijo UM, pravi, da se lahko glifosatu izognemo tudi tako, da se odločamo za ekološka živila, certificirana v skladu s standardi BREZ GSO. Prepoznamo jih lahko po pripadajočih logotipih. Sicer pa se lahko glifosat v živilih skriva tako posredno kot neposredno. »Posredno je lahko v živilih, ki vsebujejo npr. sojin lecitin, koruzni škrob oziroma kadar je osnovna surovina, v tem primeru soja ali koruza, gensko spremenjena (kar večinoma zahteva prekomerno uporabo glifosata). Kadar so sestavine GSO v živilih prisotne v nizkih koncentracijah pod 0,9 odstotka, je živilo po zakonodaji izvzeto iz obveznega označevanja za GSO. Neposredna prisotnost GSO je medtem širša, saj živilo samo po sebi ni gensko spremenjeno, je pa proizvedeno s pomočjo GSO. V tej skupini so živila živalskega izvora (mleko, meso in izdelki iz njih), ko so živali krmljene z gensko spremenjeno krmo, v predelanih živilih pa najdemo različna tehnološka sredstva (npr. sirila, encime ipd.) in dodatke (npr. arome, vitamine ipd.)., ki so enako proizvedeni s pomočjo GSO, vendar sami po sebi niso gensko spremenjeni. Tudi ti niso predmet obveznega označevanja, so pa del splošne prakse pridelave živil,« razloži.
Bi ga morali prenehati uživati?
Besedna zveza gensko spremenjeni organizem je zelo širok pojem. Samo zato, ker se neki rastlini doda gen in se jo s tem okrepi, rastlina še ni škodljiva. Lahko pa dobijo zaradi tega ljudje npr. alergijo na koruzo, ki je prej niso imeli. Škodljive so kemikalije, s katerimi se tretirajo gensko spremenjeni organizmi, med njimi je tudi glifosat. Da je to izredno problematično, dokazujejo uradni podatki glavnih držav pridelovalk, ZDA, Brazilije in Argentine, ki razkrivajo, da se z gojenjem gensko spremenjenih rastlin poraba pesticidov povečuje, vključno s porabo strupenih kemikalij, ki so v nekaterih evropskih državah prepovedane. Prenekatere gensko spremenjene rastline naj bi imele vgrajen celo gen »terminator«, ki poskrbi za to, da seme nove gensko spremenjene rastline ne kali več. Domiselna iznajdba skorumpiranih podjetij, ki bi kmete rada naredila odvisne od svoje ponudbe!
»V državah Evropske skupnosti znaša sprejemljivi dnevni odmerek glifosata za kratkotrajno in dolgotrajno peroralno izpostavljenost 0,5 mg/kg telesne mase/dan. Če bi odrasli s telesno maso 60 kg na dan popil en liter piva, ki vsebuje 30 mikrogramov glifosata, bi bil izpostavljen 0,0005 mg glifosata/kg telesne mase, kar je tisočkrat manj od sprejemljivih odmerkov. Zato v tem primeru pitje piva z ostanki glifosata ne prinaša tveganja za zdravje potrošnikov zaradi izpostavljenosti glifosatu, vendar pa je treba opozoriti, da uživanje več kot 0,5 litra piva na dan lahko pomeni tveganje za zdravje zaradi vnosa etilnega alkohola,« poudarjajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ).
Za dodatno mnenje smo prosili Marijo Merljak, uni. dipl. ing. živ. tehn., svetovalko za zdravo prehrano, ki nam je razložila kar po domače: »Veste, mi bi morali kupovati stvari, ki so malo dražje, saj so v dražjih izdelkih sestavine zelo pristne in še vedno naravne. Tudi sicer bi morali biti kot kupci izredno zahtevni in vprašati, kaj se skriva v izdelkih, ki jih kupujemo, ter o njih poizvedovati. Prodajalec mora biti za informacije, od kod izvirajo sestavine njegovih izdelkov, vedno na voljo, saj navsezadnje vlagamo denar v njegove izdelke.« Vse gensko spremenjene rastline se ji ne zdijo slabe same po sebi. Pravi, da takšne postanejo, če institucije in proizvajalci delajo v svojo korist oziroma v korist večje prodaje. Glifosat v pivu pa komentira: »Gotovo ste že opazili, da je od časa do časa določeno živilo na zatožni klopi. Pred časom je denimo izbruhnil vik in krik pred mesom, danes opozarjamo pred pivom, jutri bomo pred čim tretjim. Treba je vedeti, da je resnica vedno nekje vmes. Ni vsako meso slabo in škodljivosti zagotovo ne moremo pripisati vsemu mesu. Danes vemo, da je dobro meso od živali, ki se je pasla na prostem, jedla pravo hrano in imela lepo življenje. Pri pivu je zgodba podobna. Obstajajo boljše in slabše verzije.«
Za pitje priporoča nepasterizirano pivo, v katerem se ohranijo vitamini in minerali. »Kupujte dražja piva, saj so v njem pogosto pristnejše sestavine. Te pa so same po sebi zelo koristne, posebno hmelj je blagodejna rastlina. Seveda moramo pivo uživati v zmernih količinah, nikar pa se mu ne odpovejte zaradi ene črnoglede raziskave! Treba je vedeti, da se vsak od nas vsak dan srečuje z rakotvornimi snovmi. Tudi tobak je ena takšnih. Hkrati pa imamo vsak dan na voljo živila, denimo zelje in jagodičje, ki prisilijo celico, iz katere bi se lahko razvil rak, da naredi samomor. Zavedajte se, da tudi stresne situacije uničujejo življenje, in če se bomo za vsako živilo vznemirjali, zakaj ga ne smemo uživati, bomo zaradi tega morda še prej zboleli, kot če se s tem ne bi pretirano obremenjevali. Nasprotno lahko s pozitivnim pogledom na življenje vplivamo na tok informacij, ki potekajo v našem telesu, o tem sem prepričana.« Merljakova vidi rešitev v tem, da postanemo zahtevni kupci in pozorno izbiramo hrano in pijačo, ki ju uživamo. Le tako bomo lahko obšli morebitne nevarnosti, ki jih je vse več, a se jih ne smemo bati. Znanje je rešitev in dražje je boljše. Vsaj pri hrani to načeloma drži.
