Med izkopavanji so med drugim naleteli na oltar, posvečen rimskemu cesarju Avgustu, in ploščo iz biserovine z upodobitvijo sedmeroramnega svečnika. Plošča po mnenju arheologov datira v 4. ali 5. stoletje in priča o prisotnosti Judov v mestu v tistem času, piše francoska tiskovna agencija AFP.
Mesto Cezareja, ki leži na obali Sredozemskega morja 50 kilometrov severno od Tel Aviva, je pred 2030 leti ustanovil Herod I. Veliki, ki je bil tudi kralj Judeje.
Po besedah arheologa Petra Gendelmana nekatere izmed najdb "popolnoma spreminjajo naše razumevanje dinamike tistega časa". Podpredsednik Fundacije Rothschild Cezareja Guy Swersky pa je izpostavil, da je bila Cezareja največje mesto od rimskih časov pa do križarskih vojn. "Bila je daleč najpomembnejše pristaniško mesto na Srednjem Vzhodu," je dejal. Omenjena fundacija in lokalne oblasti so projektu izkopavanja namenili 25 milijonov evrov.
