21-letnica kljub združitvi s staršema, ki sta odletela v Rim, ko sta na spletu opazila njeno fotografijo, še vedno noče domov. Embla Jauhojärvi noče govoriti švedsko, komunicira le v angleščini ali italijanščini.
Trenutno je na opazovanju na zaprtem oddelku bolnišnice v Rimu.
Bila je umazana, hoče nazaj
»Embla je v bolnišnici. Ne sme oditi,« je danes za MailOnline povedal njen pretreseni oče Tahvo Jauhojarvi. »Preden je izginila, je iz družinskih albumov in s sten pobrala vse svoje fotografije. Svojo knjižnično člansko izkaznico je razrezala na koščke. Ne vem, kaj je narobe z njo ali če se ji je kaj zgodilo. Tako umazana je bila.«
Embla ni nikoli prišla iz svoje lupine, je povedal oče. Vedno se je igrala sama, a se je vseeno zdela srečna. Blizu ji je bil le starejši brat Eppu. Starša sta se ločila, ko je imela sedem let. Mati se je znova poročila, ona pa je raje ostala pri očetu. Tudi zato, ker se je držal njenih rutin. Pri trinajstih so zdravniki staršema povedali, da ima aspergerjev sindrom.
Oče Tahvo in njegova bivša žena Ilona Kapp sta se s hčerko v sredo po pol leta srečala na švedskem veleposlaništvu v Rimu. 21-letnica je bila v nič kaj zavidanja vrednem stanju. »Z nama ni hotela govoriti švedsko, le angleško ali italijansko,« je povedal oče in dodal, da je razvalina – povsem druga oseba, ki ni hotela govoriti z njima. »Hoče nazaj na ulico, noče domov.«
Ni imela prijateljev
Fotografije dekleta, ki spi na rimskih ulicah, so pretresle svet. Aktivisti so sprva domnevali, da gre za pogrešano Madeleine McCann, ki je izginila leta 2007. Nato se je izkazalo, da gre za Švedinjo z aspergerjevim sindromom, ki je lani en teden preživela v Rimu. »Očitno se je takrat zaljubila v mesto,« je povedal oče. »Ko je prišla nazaj, se je začela učiti italijanščine. Učila se je po pet do šest ur na noč. Nikoli ni imela prijateljev, niti enega. Ko je šla v srednjo šolo, sem ji rekel, da bo tam spoznala prijatelje,« se je spominjal oče. Po treh letih mu je povedala, da se je motil. »Vprašala me je, kako naj se spoprijatelji z nekom.«
Ni mu povedala
Izginila je pred šestimi meseci, ko je bil v tujini. Odšla je na skrivaj in se udeležila jezikovnega tečaja na jugu Italije. Ko se je tečaj ob koncu poletja zaključil, je odpotovala v Rim in tam tudi ostala. Očetu ni pustila sporočila. »Po nekaj tednih sem o njenem izginotju obvestil policijo in jih prosil za pomoč. A so mi rekli, da mi ne morejo pomagati, ker je že polnoletna.« Hčerke nikoli ni prenehal iskati, le sledov mu je zmanjkalo. Vedel je le, da je po zaključku tečaja končala v Rimu. Tudi na tamkajšnjem švedskem veleposlaništvu mu niso mogli pomagati, ker je dekle imelo več kot 18 let. Šest mesecev je tako poslušal le izgovore.
Za hčerkino usodo je izvedel iz prispevkov na spletu. Celo noč ni mogel spati. »Rezerviral sem sedež na prvem letu za Rim. Hotel sem le najti svojo hčerko.« V tem času je bil delež podpore iz vseh koncev sveta. Našli pa so se tudi takšni, ki so ga označili za slabega očeta. Tahvo meni, da si take obravnave ne zasluži.
