32-letnik iz Harrowa v Veliki Britaniji je 2. februarja pri kraju Beaconsfield poskušal na vsak način ustaviti svojo podivjano škodo octavio, preden je trčil v mirujoče tovorno vozilo in umrl.
V osmih minutah je Kaushal Gandhi osebi v klicnem centru povedal, da se mu je tempomat 'zataknil' in da njegov avtomobil neovirano pospešuje. »Ne morem izklopiti tempomata … Ne morem ustaviti vozila. Števec kaže hitrost 112 kilometrov na uro, vendar mislim, da se peljem veliko hitreje,« je povedal v telefonskem klicu. Vozilo je pospeševalo, čeprav je prestavil v prosti tek in pritiskal gumb za zagon motorja. Oseba v klicnem centru ga je vprašala, če je že poskusil uporabiti ročno zavoro. »Nisem, ker ne vem, kaj bi se zgodilo pri tej hitrosti. Naj poskusim?« je vprašal, le nekaj trenutkov pozneje pa trčil v na počivališču mirujoče tovorno vozilo.
Ročna zavora bi ga rešila
V njem je spala Emma Parrot. Sila trčenja jo je vrgla z ležišča: »Vedela sem, da v belem avtomobilu ne bo preživelih.« Martin Clatworthy, specialist za varnost pri Volkswagnu, je med obravnavo, v kateri so ugotavljali vzrok Gandhijeve smrti, povedal, da se je vozilo v petih sekundah pred trčenjem premikalo s hitrostjo 186 kilometrov na uro, da je bila stopalka za plin potisnjena do konca in da sistem vozila ni zabeležil zaviranja. »Nič ne kaže, da se je v zadnjih petih sekundah v elektronskem sistemu avtomobila zgodila kakšna napaka,« je dejal. Policijski preiskovalec Andrew Evans pa je pojasnil, da bi moralo vozilo utrpeti simultano mehanično in elektronsko napako, da bi lahko razložili dogajanje, ki ga je opisal voznik. Pojasnil je še, da bi mu ročna zavora lahko rešila življenje, saj bi se zadnja kolesa zaklenila in s tem obrnila vozilo, to pa bi začelo drseti vzvratno.
Oglednik Crispin Butler je na podlagi slišanega zaključil, da analiza podatkov sistema varnostnih blazin vozila ni razkrila ničesar takega, s čimer bi lahko dokazali defekte, ki jih je pred smrtjo opisoval voznik.
