Volivci v Republiki Srbski so v nedeljo na posvetovalnem referendumu podprli ohranitev dneva Republike Srbske 9. januarja. Za ohranitev dneva je po doslej preštetih glasovih glasovalo 99,8 odstotka volivcev. Referenduma se je udeležila več kot polovica registriranih volivcev. Na 30,76 odstotka voliščih je po podatkih predsednika komisije za izvedbo referenduma Siniše Karana glasovalo 154.019 volivcev. Predsednik Republike Srbske Milorad Dodik se je na volilnem zborovanju zahvalil vsem, ki so glasovali za ohranitev dneva Republike Srbske. Poudaril je, da je Republika Srbska država, ki je del daytonskega mirovnega sporazuma.
Protiustavno dejanje
Predsedujoči predsedstvu BiH Bakir Izetbegović pa je opozoril, da se bodo morali Dodik in vsi drugi, odgovorni za organizacijo referenduma, soočiti s posledicami tega protiustavnega in nezakonitega dejanja. Izetbegović namreč meni, da referendum krši daytonski mirovni sporazum. Da gre za dejanje, ki neposredno krši daytonski sporazum, so pretekli teden opozarjali tudi številni tuji ambasadorji v BiH in visoki predstavnik Valentin Inzko.
Srbski član predsedstva BiH Mladen Ivanić je po referendumu dejal, da je pomembno samo to, da je ta potekal brez incidentov in da 9. januar ostaja njihov dan. Po mnenju kariernega diplomata Zorana Milivojevića pa bodo morali po današnjem referendumu odpreti resen dialog o stanju v BiH.
Skoraj brez incidentov
Glasovanje je potekalo mirno. Do manjšega incidenta je prišlo le na manjšem volišču v kraju Kula, kjer so po prvih podatkih Bošnjaki preprečili glasovanje. Po navedbah vodje komisije za izvedbo referenduma so volišče, ki so ga pozneje prestavili, blokirali Bošnjaki iz drugih predelov države. Notranji minister Republike Srbske Dragan Lukač je pozneje pojasnil, da volišča v Kuli danes niso niti odprli, temveč so ga združili z drugim voliščem, ker so pričakovali, da se Bošnjaki ne bodo udeležili referenduma. Dodal je, da so podobno naredili na več deset drugih voliščih, ker niso pričakovali udeležbe Bošnjakov.
Posledice
Vse oči so zdaj uprte v glavnega tožilca Gorana Salihovića, saj je neupoštevanje odločb ustavnega sodišča kaznivo dejanje, za katero je zagrožena kazen najmanj šest mesecev in največ pet let zapora. Salihović je že sporočil, da je odprl primer in mu dodelil prednostni status. Veliko kritik je usmerjenih tudi v urad visokega predstavnika za Bosno in Hercegovino, ki ga vodi koroški Slovenec Valentin Inzko, saj bi moral zagotoviti spoštovanje daytonskega sporazuma.
Pravni strokovnjaki iz BiH sicer menijo, da se v državi zaradi izvedbe protiustavnega referenduma ne bo kaj dosti spremenilo, a hkrati opozarjajo, da gre za preizkusni kamen in da bi že naslednji referendum lahko odločal o odcepitvi Republike Srbske ter porušil že tako krhka razmerja v nestabilni državi.