Na 30,76 odstotka volišč je po podatkih predsednika komisije za izvedbo referenduma Siniše Karana glasovalo 154.019 volivcev. Po njegovih predvidevanjih bo končna volilna udeležba med 56- in 60-odstotna.
Predsednik Republike srbske Milorad Dodik se je na volilnem zborovanju zahvalil vsem, ki so glasovali za ohranitev dneva Republike srbske. Poudaril je, da je Republika srbska država, ki je del daytonskega mirovnega sporazuma.
Predsedujoči predsedstvu BiH Bakir Izetbegović pa je opozoril, da se bodo morali Dodik in vsi ostali odgovorni za organizacijo referenduma soočiti s posledicami tega protiustavnega in nezakonitega dejanja. Izetbegović namreč meni, da referendum krši daytonski mirovni sporazum.
Srbski član predsedstva BiH Mladen Ivanić pa je dejal, da je pomembno samo to, da je referendum potekal brez incidentov in da 9. januar ostaja njihov dan. Po mnenju kariernega diplomata Zorana Milivojevića pa bodo morali po današnjem referendumu odpreti resen dialog o stanju v BiH.
Glasovanje je potekalo mirno
Glasovanje je potekalo mirno. Do manjšega incidenta je prišlo le na manjšem volišču v kraju Kula, kjer so po prvih podatkih Bošnjaki preprečili glasovanje. Po navedbah vodje komisije za izvedbo referenduma so volišče, ki so ga kasneje prestavili, blokirali Bošnjaki iz drugih predelov države. Notranji minister Republike srbske Dragan Lukač je kasneje pojasnil, da volišča v Kuli danes niso niti odprli, temveč so ga združili z drugim voliščem, ker so pričakovali, da se Bošnjaki ne bodo udeležili referenduma. Dodal je, da so podobno naredili na več deset drugih voliščih, ker niso pričakovali udeležbe Bošnjakov.
Ministrstvo za notranje zadeve Republike srbske je po referendumu sicer sporočilo, da na mestih volišč ni bilo večjih incidentov in da je stanje varnosti v republiki dobro.
9. januar je dan, ki je za marsikoga v BiH sporen, saj gre za dan, ko je leta 1992 del srbskih poslancev v parlamentu takratne BiH sprejel nezakonito odločitev o razglasitvi "republike srbskega naroda v BiH", torej Republike srbske, kar je privedlo do vojne.
Za razpis referenduma Dodik odločil potem, ko je ustavno sodišče BiH novembra lani razsodilo, da obeležitev 9. januarja kot dneva Republike srbske ni v skladu z ustavo BiH, ker gre za spomin na dogodek, ki je privedel do vojne. S tem kršijo tudi pravice Hrvatov in Bošnjakov v entiteti.
Ustavno sodišče je 17. septembra potrdilo svojo odločitev o neustavnosti datuma in razveljavilo odločitev poslancev v Banja Luki o razpisu referenduma.
Kršitev daytonskega sporazuma
Mednarodna skupnost, točneje Svet za uresničevanje miru v BiH (PIC), v katerem so tudi ZDA, je Banja Luko opozoril, da bi referendum predstavljal kršitev daytonskega sporazuma in postavil pod vprašaj spoštovanje avtoritete pravosodnih institucij na državni ravni. Mnogi opozarjajo, da gre za pripravljanje terena na referendum o odcepitvi in da bo referendum destabiliziral tako BiH kot regijo.
Dodik je glede morebitne aretacije zaradi izvedbe referenduma kljub prepovedi ustavnega sodišča dejal, da je odgovor tožilstvu zmaga na referendumu. "Če želijo koga aretirati, naj aretirajo ves referendum," je poudaril po oddaji glasu v kraju Laktaši blizu Banja Luke. "Prihodnji dnevi bodo prinesli različne stvari. Bomo videli, kaj se bo zgodilo," je še povedal o morebitni prijavi zaradi kršenja ustave BiH.
"Nič ga ne more in ne sme postaviti pod vprašaj," je o referendumu, na katerem odločajo, ali naj dan Republike srbske ostane 9. januar, dejal Dodik. Poudaril je, da je Republika srbska mirna in stabilna ter da bo takšna tudi ostala.
Izetbegović pa je v soboto dejal, da v BiH ne bo vojne in da nihče ne bo uničil Republike srbske. "Mi bomo varovali to državo, daytonski mirovni sporazum in vse državljane, Srbe, Hrvate in Bošnjake. Nobene vojne ne bo, saj se bodo v Banja Luki spametovali," je poudaril ob robu predvolilnega zbora stranke SDA, ki jo vodi.
Ivanić je danes dejal, da je pričakoval, da se bo Izetbegović ogradil od vojne retorike vojnega poveljnika vojske BiH Seferja Halilovića. Ta je namreč minuli teden razburil z izjavo, da bi referendum lahko odprl prostor novim oboroženim spopadom v BiH, v katerih bi Republika srbska zdržala največ deset do 15 dni. Ivanić je sicer ob tem ocenil, da varnost BiH ni ogrožena.
Slovensko zunanje ministrstvo je ob referendumu v Republiki srbski izrazilo obžalovanje, da ob tem, ko je bil v začetku tedna dosežen pomemben napredek na poti BiH v EU, prihaja do nespoštovanja odločitev najvišjih državnih institucij, kakršno je ustavno sodišče. Opozorilo je, da je spoštovanje vladavine prava eden od temeljev EU. Ministrstvo, ki pozorno spremlja razmere v BiH, ob tem poudarja pomen umirjenega in strpnega notranjepolitičnega dialoga vseh narodov BiH, osnovanega na spoštovanju institucij ter ustave BiH kot enotne države.
