Postopek razglasitve Matere Terezije za svetnico je bil eden najhitrejših v novejši zgodovini Cerkve. Leta 2003 so jo razglasili za blaženo na podlagi čudežne ozdravitve indijskega dekleta, ki je imelo tumor na črevesju.
Pogoje za razglasitev Matere Terezije za svetnico je papež Frančišek potrdil decembra lani, ko ji je priznal še drugi čudež – nepojasnjeno ozdravitev nekega Brazilca, ki je imel več neozdravljivih možganskih tumorjev. Kanonizacije se je udeležilo tudi več tujih državnikov, med njimi 13 predsednikov držav in vlad ter več 10.000 vernikov.
Ena od najbolj prepoznavnih osebnosti 20. stoletja, med verniki znana tudi kot »angel revnih«, je umrla 5. septembra 1997 v Kalkuti, stara 87 let. Cerkve v prizadevanjih za čim hitrejšo razglasitev za svetnico niso zmotila niti njena zasebna pisma, ki so pokazala, da je zadnjih 50 let svojega življenja resno dvomila o svoji veri.
Poostreni varnostni ukrepi
V Vatikanu in Rimu so ob kanonizaciji Matere Terezije veljali močno poostreni varnostni ukrepi. Zračni prostor nad Rimom je bil v času kanonizacije zaprt, območje Vatikana so nadzirali pripadniki protiterorističnih enot in specialci.
Kontroverznost
Mati Terezija je bila za mnoge svetnica še za časa življenja, precej pred današnjo kanonizacijo. Cerkev albansko redovnico, ki je življenje posvetila pomoči najrevnejšim, vernikom daje za vzor, za nekatere pa je drobna ženica z belim redovniškim pokrivalom z modro črto ob robu vendarle kontroverzna oseba.
Čeprav jo katoliška cerkev postavlja za zgled drugim vernikom, so številni kritični do njenega dela. Med drugim ji očitajo, da je najranljivejšim vsilila krščansko vero ter z vztrajnim zavračanjem splava in kontracepcije še povečala trpljenje najrevnejših. Zdravniki, ki so obiskali njene ustanove, pa so poročali o pomanjkanju higiene in tem, da bolnim niso dajali protibolečinskih sredstev za lajšanje trpljenja. Številni analitiki opozarjajo, da njen red ni prispeval k odstranjevanju vzrokov revščine in da svojih ustanov ni posodabljala. Po mnenju nekaterih je sporno tudi to, da je za svoje delovanje sprejemala donacije diktatorjev, kot denimo od haitijskega predsednika Babyja Doca.
Denar
Mnogi jo obsojajo predvsem zaradi denarja, saj je njena organizacija dobivala milijone evrov donacij, a naj jih ne bi uporabljala za lajšanje trpljenja revnih, prav tako, po mnenju mnogih, ni z njim dejansko zdravila bolnikov. Neodvisni zdravniki so večkrat potrdili, da bolniki v njenih zavetiščih bivajo v obupnih razmerah, saj ne poznajo niti najosnovnejše higiene, pacienti pa umirajo. Mati Terezija je namreč verjela, da je svet bogatejši zaradi trpljenja revnih, ki morajo trpeti, tako kot je trpel Jezus. Zato so bolnikom odrekali protibolečinske tablete, medtem pa je ona dobila najboljšo mogočo medicinsko oskrbo. Po informacijah revije Forbes je v njenem prvem domu umrlo kar 40 odstotkov vseh pacientov.
Dobrodelni delavec
Zgoraj navedene obtožbe je potrdil tudi Hemley Gonzalez, ki je kot prostovoljec delal za Terezijo, nato pa ustanovil svojo organizacijo (Responsible Charity). »Videl sem, kako so zdravniki sprali igle pod navadno vodo in jih nato ponovno uporabili,« je povedal Hemley in dodal, da je videl, da imajo določeno opremo, ki bi marsikomu rešila življenje, a je niso hoteli uporabiti.
Hemley je celo obtožil organizacijo Matere Terezije, da prejema milijarde dolarjev letno, ki nato nekje izginejo, revni pa dejansko od tega denarja nimajo nič. »Gre za dobro premišljeno prevaro, ki s pomočjo revnim nima nič,« je prepričan Hemley.
Tudi v domovih za revne otroke so poročali o okrutnih zlorabah in mučenjih otrok. Primer mučenja deklice Karabi Mondal je celo prišel na sodišče. Ena od nun v zavetišču je namreč deklici zaradi domnevne kraje pritisnila roke na razbeljeno peč. Poškodbe so bile tako hude, da so morali deklici presaditi kožo. Seveda ni znano, ali je Mati Terezija vedela za te zlorabe ali ne, a obtožbe vsekakor mečejo senco na njeno razglasitev za svetnico.