Martin Gruden je po informacijah milice YPG padel prejšnji teden med ofenzivo na sirsko mesto Manbidž zahodno od Kobaneja. Kurdski milici se je po še nepreverjenih informacijah pridružil v začetku leta, potem ko je lani delal kot humanitarec v nevladni organizaciji.
Gruden je padel za vrednote sekularizma, solidarnosti in demokracije.
»Pred dnevi sem ravno pomislil nanj, želel sem ga poiskati, nato pa sem videl obvestilo YPG o njegovi smrti,« je svoje srečanje z Grudnom za spletni portal Žurnal24 opisal 36-letni ameriški vojni veteran Seth Manzel. Ta je Grudna srečal julija lani v Iraku, ko je nekajkrat obiskal njegovega sostanovalca, ki je delal v kurdski bolnišnici v mestu Sulejmanija v Kurdistanu.
»Rekel je, da si želi terenskega dela, preden bo delal za mizo,« je dejal Manzel, ki je dodal, da je Grudna zelo zanimalo delo obveščevalca: »Izrazil je željo, da bi postal obveščevalni agent.«
Več Slovencev na kurdski strani
Novinar in poznavalec milice YPG Mutlu Civiroglu je za TV Slovenija povedal, da je bil po njegovih informacijah Gruden član kurdske milice že vsaj od začetka leta. Poudaril je še, da Gruden zagotovo ni edini slovenski borec v Siriji.
Policija je na vprašanje, ali imajo podatke o drugih slovenskih državljanih, ki naj bi bili aktivni v Siriji, odgovorila, da s takšnimi informacijami ne razpolagajo. Slovenska obveščevalno-varnostna agencija pa na vprašanja glede spremljanja borcev na tujem še ni odgovorila.
Zunanje ministrstvo je sicer potrdilo, da je v Siriji res umrl slovenski državljan in da so svojce o tem že obvestili.
Revolucionaren in bojevit duh
Milica YPG je sicer še sporočila, da se je Gruden pridružil revoluciji v Siriji, da bi pomagal »pisati zgodovino kurdskega ljudstva«. Pri tem se je neustrašno boril v prvih bojnih vrstah in izkazoval »revolucionaren in borben duh«.
Milica YPG je sicer sirska veja Delavske stranke Kurdistana (PKK), ki je v Turčiji in več zahodnih državah na seznamu terorističnih organizacij. PKK se je iz nekdaj leninistično-marksistične stranke na prelomu tisočletja reformirala v liberarno-socialistično organizacijo, ki se trudi biti nosilec državotvornosti največjega naroda brez lastne države. V zadnjih letih so postali pomemben zaveznik Američanov v boju proti samooklicani Islamski državi.
