Nedavno smo poročali, da je tožilstvo zavrglo predlog ovadb proti dvema zdravnicama z nevrološke klinike UKC Ljubljana. Tokrat pa nam je uspelo dobiti plačilne liste treh zdravnikov s te klinike, ki kažejo na to, da tam garajo kot črna živina.
Profimedia
Vlada je našla denar za zdravnike.
Zdravniki morajo biti v službi dan in noč. Tako vsaj lahko sklepamo iz teh plačilnih list, saj imajo nekatere zdravnice obračunanih toliko raznih nadur (običajnih, nedeljskih, nedeljskih nočnih, običajnih nočnih, na to pa so seveda še dodatki), da morajo biti ves čas v službi, sicer to fizično ni mogoče. Glede na preračunavanje nedeljskih dežurstev in dejstva, koliko jih imata omenjeni zdravnici obračunanih v enem mesecu, ima nedelja 26 ur. Najmanj.
Delala je vsak dan, tudi vse sobote in nedelje
Milka Krapež
Dr. Radan je prejel skoraj enkrat nižjo plačo od svojih dveh kolegic.
Obe zdravnici sta zaposleni na oddelku vaskularne intenzivne terapije nevrološke klinike. Torej tam, kjer je delal tudi dr. Ivan Radan. Primerjali smo plačilne liste vseh treh na istem oddelku za marec 2014. Dr. Simona Šteblaj je v tem mesecu delala 160 obveznih ur, za osem ur je imela nadomestilo za letni dopust (torej je en dan ni bilo v službi), vendar pa ji je uspelo opraviti še 108 nadur. Od tega 34 »navadnih« nadur, 34 nočnih, 32 nedeljskih in še osem nedeljskih nočnih. Poleg dodatka za delovno dobo in dodatka za mentorstvo je dobila dodatek za znanstveno stopnjo, dodatek za delo v nedeljo ter še dodatek za šesti oziroma sedmi delovni dan. Za redno delo je dobila 3632,41 evra bruto, z vsemi nadurami in dodatki pa je domov prinesla 8446,87 evra. Marca 2014 je torej delala skupaj 268 ur, en dan pa je bila na dopustu. Grobo preračunano, to pomeni, da je vsak dan, tudi ob sobotah in nedeljah, delala najmanj devet ur.
Zelo podobno je bilo istega meseca pri dr. Branki Ožek. Opravila je 160 ur rednega dela (tudi ona je bila en dan na dopustu), poleg tega pa 116 nadur, od tega 49 navadnih, 35 nočnih, 19 nedeljskih in 13 nedeljskih nočnih. Tudi ona je dobila vse prej omenjene dodatke. Za navadne nadure je na primer dobila 1463,67 evra bruto plače. Njena plača za redno delo znaša 3632,41 evra, z dodatki pa 8513,47 evra bruto. Samo za prevoz na delo je v tem mesecu dobila 316 evrov.
Razlika med delovnim mestom in plačnim razredom
Odgovor UKC Ljubljana: »Plačni razred delovnega mesta pomeni izhodiščni plačni razred nekega konkretnega delovnega mesta, na katerega je razporejen javni uslužbenec, medtem ko plačni razred javnega uslužbenca pomeni, v kateri konkretni plačni razred je uvrščen javni uslužbenec, upoštevaje vsa njegova dosežena napredovanja (dosežena osnovna plača javnega uslužbenca).«
Skrivnost plačnih razredov
Precej drugačna pa je plačilna lista dr. Radana. Tisti mesec je delal 96 ur, na bolniški je bil štiri dni, na dopustu pa pet. Opravil je tudi 49 nadur (prav tako običajnih, nočnih, nedeljskih in nedeljskih nočnih). Za svoje redno delo je dobil 1674,21 evra bruto plače, z nadurami in dodatki pa 4563,93 evra bruto plače. Mimogrede, neto znesek je za približno polovico manjši. Torej, zdravnik na popolnoma istem delovnem mestu je (ne glede na dopust in bolniško) dobil skoraj enkrat nižjo plačo od obeh zdravnic. Pa je delal na istem delovnem mestu. Prav tukaj pa je očitno tisto, kar je bistveno. Pri dr. Radanu piše, da je plačni razred njegovega delovnega mesta 50, plačni razred zaposlenega pa prav tako 50. Pri dr. Šteblajevi in dr. Ožekovi pa je to malo drugače; obe sta v 50. plačnem razredu delovnega mesta, vendar sta obenem v 57. plačnem razredu zaposlenega. Zakaj taka razlika, kar za sedem razredov?
Še vedno nedotakljivi
Če je delovno mesto ocenjeno kot mesto za snažilko, zaposlena na njem ne more prejemati plače profesorice. Plačana je pač za delo, ki ga opravlja. Dr. Radan je opravljal popolnoma isto delo, pa je bil uvrščen za sedem razredov nižje od obeh zdravnic. Če malo računamo, je videti, da je na tem oddelku velika stiska zaradi pomanjkanja zaposlenih specialistov. Kako bi si sicer lahko razložili, da trije zdravniki v istem mesecu skupaj opravijo 273 nadur? Mesečno pa je zakonsko dovoljeno le 20 nadur na enega zaposlenega, kar pomeni, da so vsi ti zdravniki to številko močno presegli. Nakar se je zgodilo, da so v času od 1. 12. 2014 do 20. 7. 2016 na nevrološki kliniki zaposlili pet zdravnikov specialistov, vendar nobenega na tem, očitno najbolj kritičnem oddelku. Človek se vpraša, kaj dela vodstvo klinike in tudi tega kliničnega oddelka ...
Glede na vse, kar se je tam zgodilo in kar je ugotovil tudi izredni strokovni nadzor ministrstva za zdravje, bi pričakovali, da bi to vodstvo odstopilo oziroma bi ga vodstvo UKC Ljubljana nemudoma zamenjalo. Pa se ne zgodi nič. Težko je verjeti, da sta obe zdravnici dejansko toliko časa preživeli na svojem delovnem mestu.
Davkoplačevalci se upravičeno lahko sprašujejo, ali tam obstaja kakšen nadzor, ali pa si ure beležijo na list, z magnetkom pritrjen na hladilnik, kar lepo po svoji volji ... Da lahko tako mastno služijo (vse na račun davkoplačevalcev), medtem ko veliko naših državljanov mesečno ne dobi niti pol toliko kot omenjeni zdravnici samo za neki dodatek. Mimogrede, večina teh podatkov je bila že javno objavljena, pa se ni zgodilo nič. Očitno imamo med nami kasto nedotakljivih.
Milka Krapež
