Trump je sicer dejal, da naj bi gradnjo zidu plačala Mehika, čeprav ni povsem jasno, kako bi jih lahko prisilil v to. Mehičani nad tem gotovo ne bi bili navdušeni, na kar kažejo tudi besede nekdanjega predsednika Vicenteja Foxa, ki je dejal, da ne bo plačal za k*** zid, pri čemer je posebej izpostavil, da se kletvica ne umakne iz izjave.
»Ne igrajte se z nami. Lahko preskakujemo zidove, preplavamo reke in se branimo,« je še posvaril Trumpa. »Trump nas vse skupaj žali. Predstavljajte si, če bo izvoljen, nas lahko pripelje v vojno, pravo vojno, ne samo trgovsko,« je zaskrbljeno dejal.
Milijarde za zid
Meja med Mehiko in ZDA je dolga kar 3200 kilometrov, kljub temu pa zid zaradi naravnih meja ne bi bil tako dolg. Pri Bernsteinu so izračunali, da bi potrebovali zid na polovici meje, v dolžini okrog 1600 kilometrov. Če bi na tej dolžini postavili zid v višini 12 metrov, bi izgradnja stala od 15 do 25 milijard dolarjev. Kar je veliko več, kot je predvidel Trump, ki je omenjal ceno 10 milijard dolarjev. Za gradnjo takšnega zidu bi potrebovali leta. Možnosti, da bi res zgradili tako velik zid, kot si želi Trump, pa so majhne.
Vse več zidov in ograj
Toda dovolj pomenljivo je že to, da lahko s takšnimi predlogi Trump nabira politične točke. Na globalni ravni je bila v zadnjih dveh letih najavljena ali izpeljana gradnja kar tretjine novih ograj in zidov na mejah. Njihova »rast« je v veliki povezavi z rastjo globalne neenakosti in je lep pokazatelj zgrešenosti obstoječih politik.
Vsake 3,6 sekunde zaradi lahkote umre ena oseba, večinoma otroci, mlajši od pet let. Toda za odpravo lakote se ne najde denar, za gradnjo vedno novih zidov in ograj, ki ščitijo privatno lastnino najpremožnejših predelov, pa se vedno znova najdejo sredstva, tudi pri nas. Preprečevanje in odpravljanje enormnih razlik in revščine bosta za zmanjšanje migracij naredili mnogo več od vedno novih zidov, ki bodo na koncu močno omejevali tudi ljudi s privilegiranih območij.