VIDEOPOSNETEK

Na frontni črti v Sloveniji pred 25 leti: preroške besede 19-letnika, ki ni hotel ubijati

R.T.
27. 6. 2016, 11.41
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.59
Deli članek:

»Oni se hočejo odcepiti, mi pa jim tega ne pustimo,« je na včerajšnji dan pred natanko 25 leti dejal 19-letni vojak JLA iz Tuzle, ko je ležal na fronti črti v Sloveniji.

Kot podoficir je bil odgovoren za tri mladeniče: Marka Bojanića (20), Fahirja Imamovića (19) in Florima Kasumija (20).

Izjava Bahrudina Kaletovića iz Tuzle je že v samem začetku opomenila več let trajajočo krvavo vojno vihro na prostoru nekdanje Jugoslavije. Tega se dobro zaveda tudi Bahrudinov stric Taib Kaletović.

»Vsi, ki so takrat sprevideli, kaj se dogaja, so vedeli, da je bila Bahrudinova izjava zgodovinska in da je povedal resnico o tem nesmislu,« je dejal Taib.

Umrl je sedem let pozneje

Tragična zgodba o razpadu Jugoslavije se je odrazila tudi v življenju nesrečnega Bahrudina, ki je, potem ko je preživel dve vojni, leta 1998 umrl v prometni nesreči v bližini doma.

Bahrudin Kaletović je leta 1998 umrl v prometni nesreči v bližini doma.

Leta 1993 se je poročil z Aido; rodila se jima je hčerka Esmeralda. 18. junija pet let pozneje, let tri dni po rojstvu sina, je sedel v avtomobil, da bi vrnil denar očetu svojega najboljšega prijatelja Damirja. Ko se je vračal, je vozil prehitro, da bi zvozil ovinek. Sinu je dal ime Damir. Praznovanje njegovega 18. rojstnega dne je bilo tako veselo kot žalostno, se spominja Taib. Aida, Esmeralda (23) in Damir so se pred 13 leti preselili na Dunaj, kjer živijo še danes.

"To je norost"

27. junija leta 1991 je Kaletićev vod pri Metliki prestopil slovensko mejo. Do spopadov s pripadniki Teritorialne obrambe Republike Slovenije je prišlo dva dni po tistem, ko je slovenska skupščina sprejela sklep o neodvisnosti.

Ko je v tistih dneh Ivica Puljić, novinar televizije Jutel, Bahrudina pobaral, zakaj se bije ta vojna, mu je 18-letnik odvrnil: »Kakor razumem, se hočejo odcepiti, mi pa jim tega ne pustimo. V bistvu pa se le hočemo vrniti v vojašnico. Nič več. To je norost. Samo, da bi ostal živ. Kako naj streljam na nekoga ali kdo drug name, to ne gre,« je dejal in dodal: »Noben častnik ni bil ubit, samo vojaki.«

»Mi smo muslimani in se tega ne sramujemo, a nikoli nismo bili nacionalisti. Še do danes ljubim Jugoslavijo, zame je edini predsednik Tito. Bahrudinova sestra Mirela se je poročila s Srbom Dejanom in se z njim preselila v Švico.« - Taib Kaletović

Kot podoficir je bil odgovoren za tri mladeniče: Marka Bojanića (20), Fahirja Imamovića (19) in Florima Kasumija (20). Vsi trije novopečeni vojaki so bili ubiti v spopadu. Bahrudina je zajela slovenska teritorialna obramba in ga po nekaj dneh skupaj z drugimi ujetniki izpustila. 

Na koncu zapustil JLA

Bahrudin je za kratek čas ostal v Tuzli, od koder so ga poslali v Đakovo na Hrvaškem, kjer je odslužil preostanek vojne, a je bila njegova enota spet ujeta. Znova izpuščen na svobodo je 29. novembra 1991 zapustil Jugoslovansko ljudsko armado – na dan republike, ki takrat ni več obstajala.