Pred vrhom EU, ki bo potekal v torek v Bruslju, se bodo posvetovali o posledicah britanske odločitve za izstop iz EU.
Na srečanjih bodo spregovorili tudi o reformah EU, s katerimi bi zajezili širjenje populizma v Evropi. Desničarske in protipriseljenske stranke v Franciji, Italiji ter na Nizozemskem, Švedskem, Danskem in Slovaškem so namreč že zahtevale referendume o članstvu njihovih držav v EU.
O izidu britanskega referenduma bodo v torek na vrhu EU v Bruslju razpravljali tudi voditelji držav članic unije. Britanski premier David Cameron, ki je v petek po razglasitvi rezultatov referenduma napovedal svoj odstop, bo voditeljem preostalih držav članic predstavil razmere v Veliki Britaniji po referendumu. V sredo pa se bodo najvišji predstavniki 27 držav članic EU srečali še brez njega.
Merklova čaka na formalno zahtevo Londona
Nemška kanclerka Angela Merkel si ne želi nobenih neformalnih pogovorov glede britanskega izhoda iz Evropske unije, dokler London ne bo sprožil formalne zahteve po 50. členu lizbonske pogodbe, je danes v Berlinu povedal tiskovni predstavnik kanclerke Steffen Seibert. Veliki Britaniji bi morali dati razumno mero časa, da to stori, je še povedal.
Renzi je sicer danes pred odhodom v Berlin menil, da bi postopek t. i. brexita moral potekati hitro. "Zadnje, kar si Evropa lahko privošči, je, da se razprave o postopkih vlečejo še kako leto," je dejal italijanski premier v govoru v senatu v Rimu.
A kot je v Berlinu dejal Seibert, si Nemčija želi predvsem, da bi Velika Britanija čim prej predstavila načrt, kako se bo lotila izstopa iz EU. "Zvezna vlada si ne želi podaljšane igre, to ni v nikogaršnjem interesu. Imamo jasne postopke, ki bi se jih morali držati," je še povedal Seibert.
Postopek po 50. členu lizbonske pogodbe, ki ureja proces izstopa iz EU, lahko sproži le Velika Britanija sama. V Berlinu sicer ne podpirajo, da bi na to odločitev čakali predolgo, vendar pa če bo britanska vlada "potrebovala še razumno mero časa", potem bodo to spoštovali, je še povedal Seibert.
Dodal je še, da zdaj ne bi smelo biti nobenih neformalnih pogovorov glede postopkov odhoda Velike Britanije iz EU. Ponovil je, da je treba "spoštovati predviden vrstni red". Treba pa bo narediti vse, da "se zdaj ne krepijo sile, ki želijo razbiti Evropo, ampak tiste, ki jo želijo držati skupaj".
Tudi italijanski premier Renzi se je v Rimu zavzel, da bi morala EU na vrhu, ki se začenja v torek, "ponovno zagnati evropski projekt". Vrh ne bi smel potekati le o postopkih britanskega odhoda, "ampak bi morali malo bolj razmišljati o socialnih vprašanjih in malo manj o birokratskih", se je zavzel.
Berlin in Bruselj na različnih bregovih
Berlin in Bruselj sicer glede začetka pogajanj o izstopu Velike Britanije iz EU ostajata na različnih bregovih. Medtem ko Merklova od Londona ne zahteva naglih odločitev, si v prestolnici EU prizadevajo za čimprejšnji začetek pogajanj. Za to so se v soboto zavzeli tudi zunanji ministri ustanovnih članic EU - Nemčije, Francije, Italije, Nizozemske, Belgije in Luksemburga.
Bruselj bo danes obiskal tudi ameriški državni sekretar John Kerry, ki se bo srečal z visoko zunanjepolitično predstavnico EU Federico Mogherini. Pot bo Kerry nadaljeval v London, kjer se je bo sestal z britanskim zunanjim ministrom Philipom Hammondom in drugimi predstavniki britanske vlade.
