Migracije so bile ena osrednjih tem današnjega zasedanja, na katerem so ministri ocenili izvajanje dogovora med EU in Turčijo o zajezitvi migracijskih tokov v Evropo, govorili pa so tudi o razvoju dogodkov v Sredozemlju, še zlasti v Libiji, od koder se večina prebežnikov poda na nevarno pot po morju proti Evropi.
Turčija se po prepričanju Nemčije drži zavez, zlasti kar se tiče ukrepov v boju proti tihotapcem ljudi. "Vidimo, da iz Turčije v Grčijo prepeljejo bistveno manj ljudi," je ob robu zasedanja dejala državna sekretarka na nemškem notranjem ministrstvu Emily Haber.
Komisar za migracije Dimitris Avramopulos je ministrom predstavil načrte Evropske komisije o vzpostavitvi ciljno naravnavnih partnerstev s tretjimi državami, predvsem v Afriki, v okviru novega pristopa k zunanji dimenziji migracij. Ministri so po besedah Györkös Žnidarjeve načrte pozdravili, a hkrati opozorili, da ne ponujajo odgovorov na trenutne izzive.
Število nezakonitih prehodov meje narašča
Ministrica je, kot je povedala na novinarski konferenci ob robu zasedanja, pri tem opozorila, da ne smemo zanemariti problematike zahodnobalkanske poti, ki velja za zaprto, a to po mnenju Slovenije še zdaleč ni.
V regiji narašča število nezakonitih prehodov meje, poti migrantov postajajo razpršene, kar priča tudi o tem, da se ponovno razrašča organizirani kriminal. "Če pri tem upoštevamo še krhko politično situacijo držav v regiji, imamo velik razlog za skrb," je opozorila Györkös Žnidarjeva.
Po mnenju ministrice obstaja velika verjetnost, da bodo države Zahodnega Balkana v primeru bistveno povečanega migracijskega pritiska ravnale enako kot pred meseci in vzpostavile prehode čez svoje ozemlje. Če bi se to zgodilo, bi se Slovenija lahko hitro znašla v položaju, v katerem je bila lani in to kljub temu, da so trenutno številke nizke in relativno stabilne.
Ministrica je v razpravi tudi izpostavila, da EU doslej še ni poslala pravega signala morebitnim migrantom. Še vedno se namreč na videz vzdržuje politika dobrodošlice za vse, ne le za tiste, ki zaščito res potrebujejo.
Zanašanje izključno na dogovor med EU in Turčijo je po njenem mnenju neodgovorno. Prav tako zgolj okrepljeno policijsko sodelovanje brez pravih političnih rešitev ni ustrezen evropski odgovor.
Vizumska liberalizacija
Na dnevnem redu je bila tudi razprava o predlogu Evropske komisije glede vizumske liberalizacije za Turčijo, Ukrajino, Gruzijo in Kosovo, vendar odločitve o tem danes ni bilo.
Po besedah ministrice predlog ni dobil potrebne podpore. Več držav, med njimi tudi Slovenija, je do predloga zadržanih. Slovensko stališče pri tem je, da morajo omenjene države pred odpravo vizumov izpolniti vse zahtevane pogoje.
Slovenija tudi pogreša večji poudarek na oceni negativnih posledic tako za varnost kot morebitno poslabšanje migracijskih tokov, je še povedala ministrica.
