Na spletnih straneh vlade lahko preberemo, da je na včerajšnji seji sprejela spremembe politike prejemkov DUTB, v skladu s katero bo mesečne prejemke izvršnih direktorjev DUTB uskladila z zakonodajo.
Matjaž Han, vodja poslanske skupine SD: »Pri predlogu ministrstva za finance, ki je bil brez naših glasov sprejet, gre predvsem za povečanje dohodkov predsednika upravnega odbora DUTB.«
Toda za na videz suhoparno uskladitvijo se skriva bolj neprijetna resnica. Medtem ko slaba banka od države želi dodatnih 40 milijonov evrov, je bil očitno pravi namen vladne odločitve zvišanje prejemkov njej lojalnim ljudem.
SD edina proti
Kot nam je uspelo izvedeti, so namreč na vladi samo predstavniki SD glasovali proti temu predlogu. Razlogi pa se skrivajo v tem, da niso želeli podpreti zvišanja prejemkov funkcionarjev. Vodja poslanske SD Matjaž Han nam je pojasnil, da niso želeli glasovati za takšen predlog, saj bi morala po njihovem slaba banka pred tem pokazati dobre rezultate delovanja. »Ne pa da se jim dvigujejo prihodki. Če beremo poročilo o delovanju DUTB za preteklo leto, v letu 2015 žal ni bilo tako. Zato so ministri SD predlogu ministrstva za finance nasprotovali. Pri predlogu ministrstva za finance, ki je bil brez naših glasov sprejet, gre predvsem za povečanje dohodkov predsednika upravnega odbora DUTB,« je za Svet24 kritično dejal Han.
Sami določajo svoje plače
Vprašanje o zvišanju prihodkov smo naslovili tudi na vlado in ta nam je v zapletenem odgovoru pojasnila, da se določeni prejemki izvršnim direktorjem v slabi banki celo znižujejo. Pri tem pa bodo celo sami odločali o njihovi višini. Z zanimanjem bomo lahko v prihodnje opazovali, ali si bodo uslužbenci sami izglasovali nižjo plačo. Iz vlade pa nam niso sporočili, kakšne so spremembe pri prejemkih neizvršnih direktorjev, ki jih v nasprotju z izvršnimi imenuje vlada. Prav tu se skriva trik, njim so namreč zvišali prejemke.
Mramor je želel članom slabe banke mimo javnosti zvišati prejemke.
Mramor nagradil prijatelja
Neizvršni direktor in predsednik upravnega odbora slabe banke Marko Simoneti je namreč Mramorjev prijatelj in prav njemu je minister, očitno s spremembami, želel za nekaj tisoč evrov zvišati plačo. Mramor je tudi najbolj zaslužen, da se je lani Simoneti zavihtel na ta položaj. Očitno mu predsednik vlade skupaj z večino ministrov tudi tokrat ne želi nasprotovati. Poročali smo že o tem, da sodi v ministrov najožji krog. Simoneti je tudi izredni profesor na ljubljanski pravni fakulteti in je bolj znan kot nekdanji direktor ljubljanske borze ter nekdanji prvi nadzornik NLB – iz časa, ko je upravo banke vodil Jašovič. Simoneti je sicer glasen podpornik privatizacije.
Višje plače ne zagotavljajo uspeha
Visoke plače v slabi banki so že v preteklosti razburjale javnost. Tudi funkcionarji s takšnimi prejemki pa niso ravno omogočali, da bi slaba banka poslovala skladno z željami državljanov. Zakaj bi torej višji prejemki tokrat zagotavljali boljše delovanje? Spomnimo, da so dohodki Torbjörna Månssona na mesec znašali neverjetnih 17 tisoč evrov bruto, poleg tega pa je na mesec dobil skoraj 5000 evrov za povračilo prispevkov in potnih stroškov. Za primerjavo povejmo, da predsednik republike zasluži »zgolj« okrog 5600 evrov bruto mesečno.
Ravno v trenutkih, ko vlada sindikatom dopoveduje, da morajo zatiskati pasove in da ni denarja, torej svojim ljudem spet zvišuje prejemke. Zdi se, da to ni ravno odraz novih etičnih in moralnih standardov, o katerih smo tako veliko poslušali pred volitvami.
