Kakšno je vzdušje v Evropskem parlamentu zdaj, pred prihajajočim referendumom o izstopu Velike Britanije iz Evropske unije, tako imenovanim Brexitu?
Napeto je med našimi kolegi iz Velike Britanije, kjer se nekateri veselijo odhoda, drugi delajo za obstanek. Nekateri Škoti si želijo, da bi se Velika Britanija odločila za odhod, saj bi oni tedaj ponovno izvedli referendum o osamosvojitvi in ostali v Evropski zvezi. Podobno je z Valižani.
Mislim, da večina pričakuje, da bodo Britanci vendarle ostali v EU. Govori se, da oni doslej še nikoli niso glasovali proti svojim interesom, in če pogledamo trezno, bi Velika Britanija gotovo več izgubila kot pridobila, če se odloči za odhod. Pa tudi na strani drugih držav EU bi to pomenilo dejstvo s še neznanimi posledicami. V tem primeru bi izstopila prva država, ampak mislim, da se v Veliki Britaniji ne zavedajo, da če oni zapustijo zvezo, tudi zveza zapusti njih. Ne glede na rezultat po tistem dnevu več ne bo tako, kot je bilo. Predstavniki Britanije ne bodo več imeli takšnih pravic kot doslej, pravzaprav bodo v dveletnem prehodnem obdobju odločali samo še o tistem, kar zadeva njihov odhod, ne bodo glasovali o drugem.
Če se Britanci odločijo zapustiti EU, bi jim lahko celo razpadla lastna država.
V tem obdobju torej ne bodo mogli glasovati o proračunu?
Dve leti je prehodni čas, ko bo treba ločitev izpeljati povsem formalno. Odločitve, kaj bodo v tem času delali, še ni. Govorim na podlagi tega, kar se večinoma govori v Evropskem parlamentu ali v Svetu, torej nenavadno bi bilo, da bi odnos države, ki z referendumom odhaja iz EU, ostal nespremenjen. Torej če niso več člani, se bodo pogajali le, kako oditi, pravica odločanja (tako meni večina) glede zadev, ki se jih več ne tičejo, pa bi jim umanjkala.
Kakšni so sploh britanski interesi? Kaj dobijo iz Evrope in česa ji dajejo preveč, da zdaj tehtajo možnost izhoda?
Spominjam se gospe Margaret Thatcher (nekdanja britanska premierka, op. p.), s katero sem imel čast večkrat osebno govoriti. Ona recimo ni želela veliko več Evrope, kot je imamo zdaj. Je pa želela Evropo, s katero se je trdo pogajala, dosegla nekaj finančnih ugodnosti, vendar je bila Velika Britanija neto dajalec sredstev, in ne njihov prejemnik. Torej, kar se tiče prispevka, je več dajala, kot je dobila, a je pri tem dobila druge ugodnosti. Velika Britanija namreč predstavlja 20 odstotkov evropske ekonomije, z njo pa je pridobila 500-milijonski trg, ki je bil zelo dobrodošel za britanska podjetja, za njeno ekonomijo.
V Londonu se dogaja veliko prestižnih stvari, in če poslušate kroge v londonskem Cityju (največje evropsko finančno središče, op. p), tam ni pretiranega navdušenja nad odhodom Velike Britanije. Tedaj bo status Cityja precej spremenjen, manj bo zaslužka, to vlogo bo prevzel nekdo drug.
Velja omeniti še govor o razpasli se bruseljski birokraciji, ki se širi po Londonu. To ne drži, pri tem je veliko demagogije. V Bruslju je manj birokracije, kot je je v londonskem Cityju, in vsi birokrati, ki so iz Velike Britanije prišli v Bruselj, so bili tja poslani po volji Londona, prav nihče ni bil ugrabljen s strani Bruslja. To pomeni, da bo lepo število Britancev tudi izgubilo svoja delovna mesta.
»Velika Britanija predstavlja 20 odstotkov evropske ekonomije, z njo pa je pridobila 500-milijonski trg, ki je bil zelo dobrodošel za britanska podjetja, za njeno ekonomijo. Cameron je v težavah, saj je možnost izstopa najavil v neki drugi politični situaciji, zdaj pa od tega vprašanja profitirajo drugi.«
Kakšne so notranje dinamike v Veliki Britaniji? Ta prihajajoči referendum je precej razklal vrste vladajočih konservativcev, polovica ministrov si namreč želi odhoda, polovica želi ostati.
Mislim, da je bila ta vaja za Veliko Britanijo nepotrebna, tudi to uveljavljanje posebnega statusa, nad katerim pravzaprav ni bil nihče pretirano navdušen. Po londonski logiki bi se vsaka država članica lahko izpogajala za nekaj posebnega, čeprav se pri tem pogajajo tudi sami s seboj. Navsezadnje so še vedno člani EU.
Mislim, da je sam Cameron (britanski premier, op. p.) zašel v težave, da je možnost izstopa sploh najavil v neki drugi politični situaciji, zdaj pa od tega vprašanja profitirajo drugi. Cameron se danes trudi, da bi Velika Britanija ostala v EU, ampak kadar daješ mešana sporočila volivcem, rezultat po navadi ni najboljši.
Na Otoku je tudi veliko medijskih pospeškov, beremo argumente, ki ne držijo. Slišali smo bivšega župana Londona (Boris Johnson, op. p.), ki je EU primerjal z Hitlerjevo Nemčijo. To je seveda deplasirano in si pravzaprav ne zasluži komentiranja.
Je pa res, da javnomnenjske raziskave ta hip kažejo v prid teh, ki želijo oditi iz EU. Samo upamo lahko, da bodo ti rezultati nasprotnike odhoda motivirali k udeležbi na referendumu.
Ne glede na rezultat – bo EU po 23. juniju enaka, kot jo poznamo danes?
V vsakem primeru bo EU po tem datumu drugačna. Če Velika Britanija odide, ima to lahko močne posledice na ostale države. Predvsem Francijo, Avstrijo, torej države, kjer so močna protievropska gibanja. Lahko bi sledila kakšna epidemija. Hkrati pa lahko razpade tudi Velika Britanija zaradi osamosvojitvenih teženj Škotov. Če bodo ostali znotraj, pa bodo morali uveljavljati tisto, kar je bilo izpogajano, s čimer bodo izgubili svoj nekoliko drugačen status. S tem da je jasno, da Velika Britanija ne želi postati članica evroobmočja in tako prevzeti skupne valute evro, se pa strinjajo glede več integracije v političnem smislu. V vsakem primeru bo nadaljevanje zelo zanimivo in zahtevno.
