Novice Svet24

Jernej Amon Prodnik, predavatelj na FDV, ki se ukvarja tudi s politično ekonomijo komuniciranja, vidi razloge za zmagoslavje Trumpa in Clintonove tudi v osrednjih medijih. »Ti so s svojo logiko ostale kandidate praktično onemogočili. Pri demokratih namerno, s tem ko so povsem ignorirali Sandersa, pri republikancih pa nenamerno, s tem ko so dajali prostor Trumpu, ki jim je prinašal rejtinge. To je bilo posebej očitno v primeru Clintonove, ki je bila že skoraj na začetku razglašena kot dejanska kandidatka demokratov,« je dejal Prodnik.  

Arhiv Svet24

Clintonova je bila favorizirana

Tudi Bogomil Ferfila, ki prav tako predava na FDV, meni, da je bila Clintonova favorizirana od začetka. »Osebno mislim, da bi demokratska stranka lahko proizvedla tudi boljšega predsedniškega kandidata, kot je na primer senatorka iz Massachusettsa Elizabeth Warren, ki bi bila precej sprejemljivejši kandidat za večino Američanov. A sta strankarski vrh in Clintonova z vsemi svojimi dolgoletnimi izkušnjami in poznanstvi dosegla, da je bila – tako kot pred osmimi leti – favorizirana kandidatka stranke. In ta met ji je, kot vidimo, tudi uspel,« je pojasnil.

Od outsiderjev do resnih kandidatov

Trump in Sanders sta bila kandidata, ki v začetku nista sodila v ožji izbor. Postavlja se vprašanje, kaj takšna podpora obema kandidatoma pove o stanju v ZDA. Prodnik pravi, da je Sandersu uspelo vzpostaviti gibanje za drugačno politiko in družbo, s čimer se je poistovetil velik del volivcev. »Oba seveda poudarjata, da sta predstavnika ljudi in ne elit oziroma establišmenta, kar jima gre glede na neenakosti v svetu na roko. Pri tem je Sanders s svojimi političnimi predlogi dejansko nasprotoval neenakostim in poskušal vključevati ljudi, Trump pa je s svojo populistično retoriko to samo govoril, podobno kot so to v preteklosti počeli ostali fašistoidni politiki,« je dejal Prodnik. Domen Kos, direktor Inštituta za politični menedžment, poudarja, da sta oba ponudila nekaj novega, drugačnega od obstoječih političnih struktur, ki jim razočarani volivci ne zaupajo več. »Na obeh straneh, tako pri Sandersu kot Trumpu, je vidna včasih že kar srhljiva iskrena in odprta komunikacija, prepojena s čustvi in argumenti. Ta je vzbudila pozornost in ustvarila moment, ko sta se oba kandidata predstavila kot kredibilna alternativa ameriškemu političnemu esteblišmentu.«

Arhiv Svet24

Nezaupanje v obstoječo politiko

Alen Toplišek, ki opravlja doktorat iz politične teorije na londonski fakulteti Queen Mary, poudarja, da je njun uspeh pokazatelj nezaupanja v ameriško etablirano politiko. »Njun pristop k politiki bi lahko opisali kot populističen, le da prihajata z diametralno nasprotnih ideoloških pozicij. Pri določenih vprašanjih se celo približata, na primer, ko gre za negativne posledice prostotrgovinskih sporazumov in enakomeren regionalni razvoj v ZDA,« meni Toplišek, ki poudarja, da Sandersov levi populizem vidi kot izjemno pozitivnega »za obuditev vizije o radikalnem predrugačenju razmerij moči med kapitalom in ljudstvom v prid slednjemu. Tega Hillary Clinton ni uspelo ponuditi in zato tudi ni nekega velikega navdušenja nad njenim pragmatizmom, ki ne obljublja nič novega: revni bodo še naprej revni, bogati pa bodo še naprej bogateli«. Kot pravi, pa Trump na drugi strani ponuja drugačno vizijo ZDA, ki pritegne ljudi. »Četudi je njegova vizija rasistična, ksenofobna in seksistična. A kljub njegovem nasprotovanju zvezi Nato in prosti trgovini, ki seli ameriška delovna mesta v proizvodnji v tujino, je zaradi njegovega prenapihnjenega ega v ospredju vedno njegova osebnost in škandalozne izjave, ne pa problemi, ki pestijo navadne ljudi,« še meni Toplišek.

Reuters

Med Clintonovo in Trumpom se obeta izenačen boj v najbolj umazani kampanji do zdaj. 

Prezgodnji Sanders

Kos pravi, da je Trumpova prednost neetabliranost  v politiki. »Daje videz vrhunskega menedžerja, kar smo pri nas videli na primeru Jankovića. Ob obisku njegovega shoda v Bostonu sem med njegovimi podporniki dobil tudi občutek, da ga dojemajo kot iskrenega in še pomembneje pristnega. Clintonova po drugi strani kaže zmerno držo, ki je Trumpu ne moremo pripisati. Pozicionira se kot progresivka, ki naredi stvari. Predstavlja stabilnost, ki jo po globalni ekonomski krizi išče del Američanov. Njena prednost je prepoznavnost in dejstvo, da je ženska. Na to je tudi najbolj opozorila v zadnjem govoru po relativni zmagi na torkovih volitvah. Oba kandidata pa imata ogromen kapital in s tem tudi pogojene interese v ozadju,« je pojasnil Kos. Ferfila pa opozori tudi na majhne razlike med obema strankama. »Vedeti je treba, da oboje podpira veliki kapital. Razlika je le v predznaku; demokrate bolj podpirajo podjetja visoke in zelene tehnologije, republikance pa predelovalna in naftna industrija,« meni Ferfila in dodaja, da se je Sanders »zgodil nekoliko prezgodaj«. Po njegovem mnenju bi bil Sanders kot neposredni podaljšek protestnega gibanja proti Wall Streetu – »99 odstotkov« – idealen predstavnik delavske stranke, ki je ZDA nikoli niso imele. A tako sistem primarnih volitev, ki posrka vse druge kandidate, kot tudi večinski volilni sistem onemogočata nastanek novih strank. 

Arhiv Svet24

Izbira manjšega zla

Kos pa je opozoril, da na primarnih volitvah voli zelo nizek delež volivcev, kar pomeni, da je velik del volivcev izločen iz demokratičnega procesa. Prodnik pa opozarja tudi na krizo predstavniške demokracije. »Nasploh je zadnja desetletja v izjemni krizi, ki se samo še zaostruje, pri čemer pomembno vlogo igrajo moderne kampanje in način političnega komuniciranja, ki temelji na prodajanju kandidatov in ne na dejanskih vsebinah.« Na pomanjkanje zaupanja v oba kandidata je opozoril tudi Toplišek: »Ne gre verjeti, da bosta kandidata, ki imata najnižje rejtinge priljubljenosti v primerjavi s preteklimi kandidati v zadnjih nekaj desetletijih vzbudila kaj veliko navdušenja med ameriškimi volivci konec leta. To pomeni, da bodo volivci izbirali med manjšim zlom, kar gotovo ni dobra popotnica za ponovno oživitev zaupanja v institucije predstavniške demokracije.«

Mediaspeed

Pričakovana umazana kampanja

Kot je povedal Kos, gre v prihodnje pričakovati premik obeh kandidatov proti sredini in njuno bolj predsedniško držo. »Zanimivo pa bo videti, kam se bodo pomaknili trenutni Sandersovi podporniki.« Toplišek meni, da bo Trumpa pokopal njegov ego: »Če bi Trumpu uspelo preseči svoj ego in se vzdržati spornih izjav, o čemer močno dvomim, bi se z osredotočenjem na probleme ameriške družbe zlahka zoperstavil pragmatičnemu in realpolitičnemu pristopu Hillary Clinton.« Prodnik pa je opozoril, da bi bilo nevarno imeti na predsedniškem mestu fašistično usmerjenega Trumpa.  »Nobenega dvoma pa ni, da bo šlo za eno izmed bolj brutalnih in nizkotnih kampanj, ki nas bo na trenutke bržkone zabavala, ampak posledice bodo dolgoročno zelo negativne. Raven politične komunikacije je namreč že tako izjemno nizka in brezvsebinska,« je bil kritičen Prodnik, ki meni, da je Clintonova idealna protikandidatka Trumpu, saj je vse, proti čemur se je boril, zato ga nikakor ne gre odpisati. Podobno meni tudi Ferfila, ki najbogatejšemu predsedniškemu kandidatu v zgodovini pripisuje celo več možnosti za izvolitev.

Odločali bodo neodločeni

Pri Trumpu so po besedah Ferfile kategorije jasne – ena so manjšine, druga pa ženske, zlasti belke. Pri obeh kategorijah si bo moral povečati priljubljenost. Pomembno vlogo bo odigrala odločitev o podpredsedniku in ključnih kadrih njegove administracije. Če bo v tej ekipi veliko žensk in temnopoltih, bo tu lahko velik potencial, je še dejal Ferfila.