Včeraj so v Mršeči vasi podrli lesen most čez reko Krko, edinega takšnega v šentjernejski občini in enega od sedmih tovrstnih na Dolenjskem, pred kratkim pa so se od njega poslovili s posebno prireditvijo.
L. M.
Most je bil že dve leti zaprt za promet, ker je bil dotrajan, zelo so ga oslabile tudi večkratne poplave. Obnova ni bila več mogoča, zaradi nevarnosti je inšpektor določil rušitev. Ali bo nov most spet lesen ali betonski, še ni odločeno, a ne glede na to je večina obiskovalcev dogodka kar z malce nostalgije opazovala podrtje mostu, ki jim je služil prek 65 let in povezoval ljudi.
Stari leseni most v Mršeči vasi so podrli. Dela je izvedel Silvester Gregorič.
In koliko je sploh še lesenih mostov na reki Krki? Na območju, ki ga pokriva novomeška enota Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS) ter obsega osrednji del reke Krke in del, ki teče skozi občino Brežice, je le sedem ohranjenih starejših lesenih mostov. »Če dodamo še most v Podbočju in oba lesena mosta v Kostanjevici, lahko ugotovimo, da tovrstna dediščina na reki Krki počasi izginja. Večina mostov se je ohranila na stranskih cestah in ob pomembnih objektih kulturne dediščine, kot sta denimo grad Otočec in Kostanjevica. Drugje je napredek zahteval svoje, saj so skoraj povsod, kjer danes stojijo betonski mostovi, nekoč stali leseni,« pravi konservatorska svetovalka Judita Podgornik Zaletelj. Izjema je Tomažev most v Žužemberku, ki je bil pred leti postavljen na novo na mestu starega, seveda v skladu s smernicami ZVKDS.
Marija Žnidaršič iz Ostroga: »Leseno je lepo, sama sem živela še v leseni hiši.«
VZDRŽEVANJE ZAHTEVNO
Ohranjeni leseni mostovi so grajeni na podoben način. V rečno dno zabiti hrastovi piloti držijo leseno konstrukcijo, ki je lahko iz različnih vrst lesa. Zato je treba predvsem zgornji del takega mostu redno vzdrževati in menjati dotrajane dele. Zamenjava hrastovih nosilcev, ki so zabiti v rečno dno, je zahtevnejša in zato redkejša. Ker je večina tovrstnih mostov ohranjenih na občinskih cestah, je njihovo vzdrževanje naloga občine. Pred leti je bil uspešno obnovljen most na Potoku v straški občini, za novi Tomažev most pa je poskrbela Občina Žužemberk.
Ohranjanje tovrstne kulturne dediščine je pomembno. Kot pravi Podgornik Zaleteljeva, so žal redki leseni mostovi priča znanja naših prednikov, in če jih ohranjamo in obnavljamo, tako znanje posredujemo novim generacijam. Ker so grajeni iz naravnega materiala, se boljše združijo z okoljem. Ohranili so se predvsem zunaj naselij, v pretežno še ohranjenem naravnem okolju. »S svojo podobo lahko bistveno vplivajo ne samo k varstvu narave in okolja na splošno, ampak tudi prispevajo kamenček v mozaik naše turistične ponudbe,« pravi Podgornik Zaleteljeva.
7 lesenih mostov je še ohranjenih na območju, ki ga pokriva novomeška enota ZVKDS, to je osrednji del reke Krke in del, ki teče skozi občino Brežice.
LICITACIJA OSTANKOV
Podobno meni tudi o starem lesenem mostu v Mršeči vasi, ki je bil eden izmed sedmih tovrstnih ohranjenih na reki Krki. »Njegova obnova ni bila mogoča, vendar pa je izdelana vsa potrebna dokumentacija, ki omogoča njegovo rekonstrukcijo. Lesen most, pa čeprav nov, grajen na način, kot so to počeli predniki, bi podobo tega prostora oplemenitil,« je prepričana Podgornik Zaleteljeva.
Za podrt leseni most bo občina izvedla licitacijo, prihodek bodo namenili za nov most. Kakšen bo, se še ne ve. Kot pove šentjernejski župan Radko Luzar, je občina te dni gospodinjstvom v vaseh, ki se dotikajo območja mostu, poslala dopis z obrazložitvijo prednosti in slabosti obeh variant. Njihovi odgovori bodo občinskim svetnikom v pomoč pri odločanju na junijski seji. Nadomestni most za zdaj ostaja.
