Strokovni sodelavec PZS Matjaž Šerkezi je izpostavil, da je v gorskem svetu lepo, sončno in kopno, skoraj tako kot v dolini. Vendar marsikje lahko še naletimo na pomrznjen sneg. Če ga želimo prečiti brez cepina in derez, lahko hitro pride do nesreče.
Zdrsi so najpogostejši vzrok nesreč v gorah
Gorski reševalci vsako leto največ intervencij izvedejo klasično. V približno 170 primerih reševanj na pomoč priskoči helikopter. Ta je že v stalni pripravljenosti na Brniku. Julija in avgusta bo dežurstvo potekalo vsak dan, junija in septembra pa od petka do nedelje.
Zdrsi so najpogosteje posledica slabe priprave na turo, precenjevanja lastnih sposobnosti, utrujenosti in neprimerne opreme. Poleg derez in cepina gorski reševalci posebej v pomladanskem času svetujejo tudi samovarovalni komplet z vrvjo in uporabo čelade, saj je zaradi taljenja snega pogosto padajoče kamenje. Gornike poleti ogrožajo tudi nevihte, dehidracija in sončni udar. Zato se je treba v gore odpraviti dovolj zgodaj in s primernimi, to je svetlimi in dolgimi oblačili.
Gorski reševalci so letos posredovali v že 95 primerih, kar je osem intervencij manj kot v enakem obdobju lani. Še vedno pa je zaskrbljujoče število mrtvih, saj so jih letos z gora prinesli že deset, v enakem obdobju lani pa 12.
Pasti druge pubertete
Kot je pojasnil predsednik Gorske reševalne zveze Slovenije (GRZS) Igor Potočnik, v začetku leta beležijo visoko število nesreč na področju Kamniško-Savinjskih Alp, kar pripisujejo nekoliko lažji dostopnosti kamniških gora, ki pa je zavajajoča. Sploh na severnih straneh je še vedno sneg, ki je zbit in pomrznjen.
Številni se v gore odpravijo po trenutnem navdihu in se včasih precenijo. Po statistiki sta najbolj ogroženi skupini posameznikov med 20 in 29 letom ter 50 in 59 letom. Razlog večjega števila nesreč v prvi skupini je mladost, neizkušenost ali iskanje adrenalina, v drugi pa tako imenovana druga puberteta, ko imajo posamezniki občutek, da so v življenju nekaj zamudili in želijo ta manjko nadoknaditi.
Pred začetkom poletne planinske sezone, ki traja od 15. junija do 15. septembra, se odpirajo tudi še zadnje planinske koče, ki jih je v slovenskih gorah skupaj z zavetišči in bivaki 178. Zadnje se bodo odprle nekatere koče pod Triglavom, zaprt pa ostaja Dom Petra Skalarja na Kaninu, kjer bodo poleg koče postavili bivak.
Strokovni sodelavec PZS Dušan Prašnikar planincem svetuje, naj pravočasno kličejo v koče in rezervirajo prenočišče. Prav tako jim priporoča, naj uporabljajo svojo posteljnino, saj bodo tako prispevali k razbremenitvi gorskega okolja. Nadaljuje se tudi pobuda Očistimo naše gore - poleg lepih doživetij odnesimo v dolino tudi svoje smeti.
