Turistični vavčer

Vsakemu zaposlenemu 1500 evrov

uk
1. 6. 2016, 07.16
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.59
Deli članek:

Hrvaška vlada premišljuje o podobni potezi, ki jo je že izpeljala madžarska vlada in še nekatere druge države, a za zdaj še tehtajo predloge.

Vprašanje je koliko delodajalcev bi bilo pripravljeno izplačevati dodatek, če sploh kateri.

Gre za tako imenovani turistični vavčer, ki bi ga delodajalci izplačali vsem zaposlenim pred turistično sezono ali po njej, višina zneska pa naj bi bila deset tisoč kun ali približno 1300 evrov. Dodatek bi bil namenjen tudi dvigovanju turizma zunaj glavne turistične sezone in pospeševanju turizma v notranjosti države. Poleg tega bi podjetja lahko dodatek vštela v davčno olajšavo.

MADŽARSKA

Na Hrvaškem je trenutno delegacija iz Madžarske, z njenimi člani se je pogovarjal hrvaški minister za turizem Anton Kliman. Madžarska ima takšen sistem že več let, in za zdaj se je izkazal za izjemno uspešnega. Z njim so Madžari precej povečali turizem domačih gostov, ki so prej raje potovali v tujino ali pa si dopusta pač niso mogli privoščiti. Madžari so tako domači turizem povečali za kar 64 odstotkov v zadnjih petih letih. Tako imenovane kartice szep je svojim zaposlenim na Madžarskem dalo 26.500 podjetij, s tem pa je kar 1,3 milijona ljudi dobilo možnost poceni dopusta.

NE GRE ZA DENAR

Madžarski model pravzaprav ne predvideva izplačevanja dejanskega denarja, ampak gre za vavčerje, se pravi nekakšne bone, ki bi jih domači turisti lahko vnovčili samo pri domačih ponudnikih turističnih storitev. S tem bi tudi preprečili, da bi denar odtekal iz države, upajo pa tudi, da bodo tako marsikoga prepričali, da obišče notranjost države zunaj glavne turistične sezone.

STATISTIKA

Lani so podjetja na vavčerje (kartice) položila okoli 290 milijonov evrov, ki so jih zaposleni zapravili na Madžarskem. »Država je dala podjetjem možnost, da svoje zaposlene nagradijo s približno 1500 evri, in jim ponudila davčne olajšave. Ideja je bila izjemno uspešna za vse strani,« je dejal direktor hrvaškega turističnega urada v Budimpešti Marin Skenderović. Večina zaposlenih na Hrvaškem, kar je zaradi zaposlovanja prek s. p. tudi vse pogostejši trend v Sloveniji, ne dobiva ne trinajste plače ne regresa. Zato je vprašanje, koliko delodajalcev bi bilo pripravljenih izplačevati dodatek, če sploh kateri. A ideja je dobra in kot kaže primer na Madžarskem, tudi precej učinkovita, uporabili pa bi jo lahko tudi pri nas.