Kot je opozoril celjski župan Bojan Šrot, je logistično središče Celje s tovorno železniško postajo tisto, ki tudi Velenje in Koroško najbolje vpenja v najpomembnejše prometne povezave. Nespametno bi bilo, da cesta postane le dodaten izvoz na avtocesto, ne potrebna, logična povezava v prostoru, je dejal Šrot.
Članica Zbornice za arhitekturo in prostor Mateja Kričej pa je pojasnila, da trasi F2-2 nasprotuje, ker so bila določena dokazila, ko so se analizirale različne variante, dokazano napačna. Po njeni oceni je treba poiskati traso ceste, ki bi imela manjše negativne posledice.
Kričejeva meni, da je treba poiskati rešitev na obstoječi trasi od Velenja do Arje vasi. Na vprašanje, koliko je ocenjena izgradnja trase F2-2, je Kričejeva odgovorila, da je uradna cena 312 milijonov evrov, vendar ker je trasa prestavljena v pobočje Gore Oljke, se cena giblje okrog 480 milijonov evrov.
Dejala je tudi, da trasa F6 predvideva izgradnjo štiripasovnice, ki bi se gradila v etapah. V prvi etapi bi zgradili cesto do Gorenja in do Velenja vzhod, v drugi fazi pa bi gradili cesto proti Koroški.
Predstavniki zbornice so tudi opozorili, da je hitra cesta F2-2 od Velenja do Šentruperta skoraj za tretjino daljša, uničila bi najboljša kmetijska zemljišča, posegla bi v naravne vrednote in kulturno krajino Savinjske doline.
Ta cesta ima tudi devet viaduktov, tri predore, hkrati pa ima preko velikega vrha 200-metrski vzpon in nato 100-metrski spust, torej se za 100 metrov dvigne in spusti povsem po nepotrebnem, kar ne bo samo podražilo ceste, temveč tudi povečalo porabo goriva.
Predlagana različica ceste F2-2 odgovarja prvemu kriteriju povezovanja regijskih središč, saj Velenja ne približa Celju, temveč Ljubljani, vendar ne toliko, da bi Velenjčani imeli od tega kakršnokoli prednost.
Predstavnikom zbornice se zdi nenavadno, da se je različico F2-2 izbiralo med dvema podobno slabima variantama, povsem pa se je prezrlo različico F6 od Velenja do Arje vasi po najkrajšem in s prometom že obremenjenem obstoječem koridorju.
Zato se zbornica zavzema, da se po hitrem postopku preveri in enakovredno obdela različico F6, torej obstoječi koridor od Arje Vasi do Velenja. Po oceni zbornice je obstoječi koridor že prilagojen prometnim obremenitvam, trasa pa se brez večjih nihanj enakomerno dviguje do Velenja.
Po izračunih bi država z gradnjo trase mimo Arje vasi namesto mimo Braslovč lahko prihranila vsaj 200 milijonov evrov. Z njimi bi se lahko obstoječe ceste obnovile in razširile. Do leta 2021 bi lahko bila zgrajena tako hitra cesta kot obnovljene obstoječe ceste, medtem ko gradnja ceste F2-2 do tega leta zaradi težavne gradnje treh predorov zagotovo ne bi bila končana, zaradi pomanjkanja sredstev pa bi bila vprašljiva tudi gradnja ceste do Koroške, so ugotavljali udeleženci današnjega posveta.
Civilna iniciativa Braslovče pa tudi že več let opozarja, da trasa skozi Braslovče ni optimalna, predvsem ker da ni skladna s strategijo prostorskega razvoja Slovenije in je v nasprotju s cilji tretje razvojne osi, po kateri naj bi se čim hitreje iz Koroške prišlo do Dolenjske.
