Križnar, ki je bil, ker naj ne bi imel dovoljenja za gibanje na določenih kriznih območjih Južnega Sudana, zaprt več kot teden dni, spustili pa so ga šele po diplomatskem posredovanju, je pojasnil, da je do zapleta prišlo predvsem zaradi samovolje lokalnega vladnega agenta.
Še bolje se bo pripravil
Temu namreč dovoljenje, s katerim je Križnar po Južnem Sudanu in z raznimi prevoznimi sredstvi prepotoval več kot 1500 kilometrov, ni več ustrezalo in se je pač odzval značilno za lokalne samopašneže. Kot je dodal Križnar, se bo na novo oz. novembrsko pot v Južni Sudan še bolje pripravil kot doslej in si priskrbel vse, kar bo lahko dobil.
Povedal je še, da je Južni Sudan nova država, ki je še v povojih in se mukotrpno razvija, tamkajšnja služba za nacionalno varnost, ki do zdaj ni imela pomembne vloge, pa si prizadeva za večji vpliv. Kar pomeni, da si mora vsak tujec za gibanje po državi izven glavnega južnosudanskega mesta Juba zagotoviti njeno dovoljenje.
Ker ta organ medijem in novinarjem tovrstnih dovoljenj ne izdaja, humanitarnim delavcem pa le pogojno, si Križnar v obeh Sudanih navadno pomaga z dogovori z navadnimi in plemenskimi ljudmi. Na zadnji poti si je priskrbel dovoljenje za potovanje po Južnem Sudanu do severne meje, kjer se začenjajo Nubske gore, od guvernerja ene tamkajšnjih zveznih držav, za katerega je menil, da bo zadostovalo.
V zaporu so ga tudi okradli
In tudi je, dokler ni prišel do sudanskih naftnih polj, kjer je naletel na agenta nacionalne varnosti, ki ni popustil. Potem so ga za teden dni pridržali. Kot je dejal, so v zaporu z njim ravnali "dokaj v redu", dokler ni z omenjenim agentom po telefonu govoril slovenski ambasador in je slednji nato želel pokazati nadmoč. V zaporu so ga tudi okradli, je še povedal Križnar.