Finski dolg se je od konca 2014, ko se je ustavil tik pod omejitvijo iz pakta stabilnosti pri 59,3 odstotka BDP, do konca 2015 povečal za devet milijard evrov na 130,7 milijarde.
Finski premier Juha Sipila in koalicija, ki je zavezana varčevalnim ukrepom, se od lanskega maja, ko so prevzeli oblast, trudijo, da bi obrnili trend z nižanjem plač in javne porabe.
Njihove napore upočasnjujejo močni finski sindikati, poleg tega pa vse več ljudi začenja razmišljati o odhodu Finske iz območja s skupno valuto oziroma Fixitu.
Že v petek je bonitetna agencija Fitch Finski odvzela najvišjo oceno AAA, saj pričakuje, da se bo javni dolg do leta 2020 dvignil na 67,5 odstotka BDP.
Finski statistični urad je hkrati s podatki o javnem dolgu zvišal oceno lanske gospodarske rasti, a le malenkostno - z 0,4 na 0,5 odstotka. Na skromno rast je v izjavi opozoril tudi ekonomist banke Nordea Pasi Sorjonen, ki je Finsko označil za "brezupen primer".
Rast, ki sledi trem letom krčenja, je Sorjonen pripisal "manjšemu uvozu in rasti domače potrošnje, ki je bila višja od pričakovanj".
