11. marca 2011 je severovzhod Japonske najprej stresel silovit potres z magnitudo 9,0, nato pa so obsežna območja poplavili večmetrski valovi.
Cunami je udaril tudi v jedrsko elektrarno Fukushima 1, kjer je v najhujši jedrski nesreči po Černobilu prišlo do taljenja reaktorjev in uhajanja radioaktivnih snovi.
Čeprav so se mesta in naselja severno od elektrarne izognila najhujšim posledicam jedrske nesreče, je bila pokrajina tam najbolj uničena in številni kraji pet let po katastrofi še vedno niso okrevali.
Cunami, ki je dosegel do 30 metrov višine, je uničil na tisoče zgradb, številne hiše je odnesel v morje, ladje pa je razmetal po kopnem. Umrlo je 16.000 ljudi, še vedno pogrešajo okoli 2600 ljudi, za katere domnevajo, da so mrtvi.
Sledovi katastrofe, v kateri je po ocenah zavarovalnic nastalo za 210 milijard dolarjev neposredne škode, so vidni povsod - obsežne površine so še vedno prekrite z debelo plastjo blata. Po drugi strani se lahko številna mesta pohvalijo z novimi, lepo urejenimi soseskami.
Toda vidni ostanki divjanja narave so le del te tragične zgodbe. V krajih v okolici razdejane jedrske elektrarne v Fukushimi namreč strašijo nevidne posledice katastrofe - radioaktivno sevanje.
Japonci so po katastrofi v Fukushimi še vedno zelo nezaupljivi do jedrske energije in večina jih nasprotuje ponovnemu zagonu jedrskih reaktorjev. Na Japonskem so po nesreči zaprli vseh 48 reaktorjev, trenutno obratuje le dva, ki so ju zagnali lani.
Premier Abe in elektropodjetja si prizadevajo za ponoven zagon reaktorjev, saj so morali energijo, ki so jo pred tem pridobili v jedrskih elektrarnah, nadomestiti z dragimi fosilnimi gorivi.
