Raziskovali so proučili posledice potresa, če bi se ta zgodil nekje v morju ob severni afriški obali. Simulacija posledičnih valov je pokazala, da bi potres z magnitudo 7.0 nekje med obalami Sicilije in Krete, da bi pod vodo ostal dobršen del obale – 3,8 kvadratnih kilometrov Krete in 500 kvadratnih metrov Sicilije na račun bolj strmih obal. Še prav posebej slabo bi se pisalo pri turistih priljubljenim grškim otokom in peloponeški obali.
Samaras upa, da bodo rezultati njegove raziskave v pomoč tistim na oblasti, da bodo lahko prepoznali še posebej ranljive predele in jih primerno sanirali.
Čeprav so cunamiji v Sredozomskem morju redki, pa strokovnjaki opozarjajo, da se običajno zgodijo enkrat na stoletje. Večji kot je potres, bolj uničujoči so valovi. Ko so se leta 365 ob obali Krete tla zatresla z jakostjo nekje med 8.0 in 8,5, je sledeči cunami preplavil naselbine v Grčiji, Italiji in Egiptu. Takrat naj bi samo v Aleksandriji umrlo približno 5.000 ljudi. Ko je leta 1908 Italijo prizadel potres jakosti 7.0, je cunami z valovi nad deset metrov pokončal na tisoče ljudi.
Dr. Achilleas Samaras, vodja raziskave z bolonjske univerze, je o raziskavi dejal: »Hoteli smo odkriti, kako bi se pisalo obalam na območju v Sredozemlju, ki ni le najbolj seizmično in tektonsko aktivno, temveč je tam v preteklosti prišlo že do več cunamijev.« Samaras upa, da bodo rezultati njegove raziskave v pomoč tistim na oblasti, da bodo lahko prepoznali še posebej ranljive predele in jih primerno sanirali. Sredozemlje se nahaja na območju, kjer afriška tektonska plošča spodjeda evrazijsko. Manjši potresi so stalnica, aktivnih je tudi nekaj ognjenikov. Vseeno pa močnejši potresni sunki niso izvzeti. V takšnem primeru bi, tako kažejo Samarasove simulacije, v približno 16 minutah valovi razširili čez večino Sredozemskega morja. Ogroženih bi bilo 130 milijonov ljudi.
