Odbor je problematiko uvedbe davčnih blagajn v kmetijstvu obravnaval na zahtevo NSi, katere poslanka Iva Dimic je dejala, da so davčne blagajne povzročile kmetom velike stroške z nabavo strojne in programske opreme, predvsem pa da so nepraktične pri prodaji pridelkov na tržnicah, ker za pridelke iz osnovne dejavnosti in za ostale pridelke veljajo različni predpisi, pa povzročajo tudi veliko zmedo.
"Nesporno je kmetijska dejavnost ena od ekonomskih dejavnosti," je poudarila Vraničarjeva. Kot je dodala, je bila ena od zahtev v javni razpravi pred uvedbo davčnih blagajn, da morajo veljati za vse. Zato je predvidenih le malo izjem, ena od teh se nanaša na kmetijstvo, je dejala in poudarila, da zahteve, naj se kmetijstvo v celoti izvzame iz sistema davčnih blagajn, ni mogoče podpreti.
Direktor Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Branko Ravnik je opozoril, da izvajanje zakona o davčnem potrjevanju računov povzroča zelo veliko nezadovoljstva na terenu. "Ne gre za vprašanje, ali plačati davke ali ne, moti pa jih sistem, ki je administrativno zahteven in nesorazmerno drag, predvsem pri manjših obsegih predelave," je dejal.
Konkretno je problem predstavil Boris Uranjek s kmetije Uranjek na Pohorju: "Imeti moramo tri davčne blagajne, zanje smo dali 1500 evrov, za tri nove tiskalnike, ki so bili potrebni samo zaradi QR kod, pa še 600 evrov," je povedal.
Davčne blagajne pa kmetom povzročajo še druge težave, ki jih v trgovinah zagotovo ne poznajo. Na tržnici pri minus desetih stopinjah nobena davčna blagajna ne deluje več kot eno uro, je opozorila predsednica Združenja pridelovalcev vrtnin Maribor Erna Skok.
Ko branjevka po celodnevnem stanju na mrazu pride domov, jo tako čaka še dolgotrajno vnašanje računov v informacijski sistem, je povedala, vprašala pa tudi, kako stranki dopovedati, da za pridelke iz osnovne kmetijske dejavnosti ni treba izdati računa, pač pa le za tiste iz dopolnilne dejavnost na kmetiji. Marsikatera stranka tako ničesar ne kupi, saj se boji kazni, če ne dobi računa za čisto vse.
Pobudniki seje so izpostavili tudi problematiko ureditve dopolnilnih dejavnosti na kmetiji. Dimičeva je povedala, da pogosto spreminjanje uredbe jezi kmete, Uranjek pa je člane odbora osupnil s podatkom, da imajo na njegovi kmetiji registriranih 25 dopolnilih dejavnosti in za vsako posebej morajo voditi evidence. "To je za mene dobesedno neumnost," je dejal.
Tudi Barbara Remec Garbari s kmetije Malovščevo na Goriškem je opozorila, da danes "kmet ne more slediti vsem neumnostim, ki si jih izmišljujejo birokrati". V zadnjem letu dni se ukvarjamo le s papirji in zakonodajo, je dejala.
"Nismo proti plačevanju davkov, prosimo le, da nas obdavčite pavšalno," je dejala Skokova in tudi ostali mali kmetje, ki so jim danes prisluhnili poslanci, so poudarjali, da se ne želijo izogniti plačevanju davčnih obveznosti, vendar pa naj jim država prihrani birokracijo in naj jih pusti z veseljem delati na kmetijah.
Ravnik je spomnil, da so v zbornici že ob uvajanju davčnih blagajn opozarjali, da sistem za manjše zavezance ni življenjski. Opuščanje dopolnilnih dejavnosti se je že začelo, je ugotovil in predlagal, naj se iz sistema davčnih blagajn izvzame manjše kmetije ter prodajo kmetijskih pridelkov iz izdelkov lastne pridelave na tržnicah.
Tako kot Vraničarjeva tudi poslanci koalicije ne podpirajo predloga za ukinitev davčnih blagajn. "Smo vas slišali in razmišljamo zelo podobno," je navzočim kmetom dejal Simon Zajc (SMC), glede davčnih blagajn pa dejal, da so te v Sloveniji obvezne šele dobra dva meseca, zato je še prezgodaj razmišljati o spremembah sistema.
Tanja Strniša s kmetijskega ministra je glede uredbe o dopolnilnih dejavnostih povedala, da so bile lanske spremembe minimalne, pa še te so šle v smeri poenostavitev. "Na kmetijskem ministrstvu se zelo zavedamo, da so administrativna bremena za kmetije izjemno zahtevne," je dejala.
Odbor po več kot štiriurni razpravi ni podprl predloga, naj se začne s postopki za ukinitev davčnih blagajn za kmete, je pa kmetijsko ministrstvo zadolžil, naj pripombe kmetov upošteva v največji možni meri. Vlado pa je pozval, naj se v pavšalno obdavčitev po katastrskem dohodku vključi tudi vrtnine iz intenzivnih kultur, kot so denimo jagode, artičoke ali šparglji. Vraničarjeva je pripravo predloga sprememb zakona o ugotavljanju katastrskega dohodka obljubila v dveh mesecih.
