Strokovnjak za mednarodne odnose in analitik Primož Šterbenc s fakultete za management današnji dogovor med EU in Turčijo za zajezitev migrantskih tokov vidi kot nevaren. "Če bo res prišlo do zaprtja begunske poti, bi se lahko med delom beguncev obudili razočaranje, obup in jeza, kar bi lahko privedlo do njihove radikalizacije."
"V trenutku, ko turški vladajoči politiki v odnosih z EU kaj ne bo pogodu, bomo imeli zopet večji priliv beguncev oz. manjši priliv, ko bo Turčija dosegala svoje interese," je pojasnil Grošelj in dodal, da se po njegovem mnenju lahko zgodi, da kljub temu, da bomo nakazovali sredstva v Turčijo, ta svojih zavez ne bo izpolnjevala. Spomnil je, da se Turčija ni držala zadnjega dogovora z unijo.
Ko se bo zgodila vizumska liberalizacija, ko se bodo zapirala poglavja v pristopnih pogajanjih Turčije z EU, ne bo več poti nazaj, je opozoril Grošelj. Ob tem po njegovih besedah Evropa nima zagotovil, da bo Turčija storila, k čemur se je zavezala.
Turčija je izrabila begunsko krizo
Na ponedeljkovem vrhu sta se po mnenju Grošlja pokazali geopolitična teža in moč posameznih akterjev. Turčija je v tem primeru, čeprav je strateški poraženec sirske zgodbe, izrabila begunsko krizo za to, da je od EU izsilila obsežne geopolitične koncesije, EU pa je postala talka turške politike.
Vladajoča elita v Turčiji lahko uresničuje vse notranjepolitične cilje, lahko pa bo tudi agresivneje uresničevala svoje zunanjepolitične ambicije, ker bo vedno imela za sabo usodo EU. Pogajanja za Sirijo bodo odločala tudi o tem, kako se bo Turčija vedla do Evrope oz. kako ugodno ali neugodno zanjo bo reševala begunsko krizo.
Grošelj je še ocenil, da je bilo izhodišče v pogajanjih med Brusljem in Ankaro napačno. "Unija misli, da Turčija želi članstvo v EU, v bistvu pa si turška vladajoča elita tega ne želi, njihov cilj ni približevanje EU, ampak gre le za mehanizem, s katerim operirajo v svoji zunanji politiki." Gre za oportunističen dogovor, ki rešuje akutno begunsko vprašanje, s katerim se sooča EU, pravi.
Najboljša možna rešitev bi bila, če bi EU imela svoje mehanizme za zaščito zunanjih meja in da bi bila zmožna oblikovati skupno zunanjo in varnostno politiko, je prepričan Grošelj. Kot je pojasnil, članice EU zdaj preveč solirajo, rezultat tega pa je nezmožnost soočanja z globalnimi izzivi, kot je begunska kriza.
Razgaljena nemoč EU
Spričo dogovora, da bo EU pospešila vizumsko liberalizacijo najkasneje do konca julija, Grošelj ne pričakuje poplave Turkov v Evropi. Po njegovi oceni bi lahko postalo problematično, če bi v Turčiji izbruhnila notranjepolitična kriza in bi se del prebivalstva, denimo Kurdi, želel izseliti.
"Paradoks je, da regionalna sila, kot je Turčija, izsiljuje tako velik sistem, kot je EU," je poudaril Grošelj in dodal, da to jasno kaže, kako operativna je EU v sodobnih mednarodnih odnosih.
Sporočilo ponedeljkovega vrha je tudi, da balkanske migracijske poti ni več. Grošelj sicer dvomi, da bo balkanska pot dejansko zaprta. "Mislim, da ta dogovor ne rešuje problema. To je krvaveča rana, na kateri skušamo zaustaviti krvavitev z obližem."
Še več tihotapljenja
Če se bo balkanska pot zaprla, pa je po Grošljevih ocenah več možnosti. Prva je reaktivacija sredozemske poti, druga je preusmeritev beguncev preko Albanije v južno Italijo, tretja - po mnenju Grošlja ne čisto realna - pa je kavkaška pot preko Kavkaza in Rusije. Bolj verjetno se mi sicer zdi, da se bo okrepilo tihotapljenje po balkanski poti.