"Res verjamete, da bi države z evrom, ki so se lani tako borile, da Grčija ostane v evrskem območju, mi pa smo bili najstrožji, zdaj, leto dni kasneje, lahko dopustile, da bi zdrsnila v kaos?" je dejala Merklova.
Izrazila je kritike do potez Avstrije in balkanskih držav, ki so uvedle dnevne kvote za sprejem migrantov, zaradi česar so se ti začeli kopičiti v Grčiji.
"Kar se je zgodilo, je natanko to, česar smo se bali, da bo država zdaj ostala sama s svojimi problemi. Tega pa ne smemo dopustiti," je še poudarila nemška kanclerka v daljšem pogovoru za ARD.
Po podatkih Visokega komisariata ZN za begunce (UNHCR) dnevno pred turško obalo zabeležijo okoli 3000 beguncev, ki so na poti na grške otoke. Na severu Grčije, na meji z Makedonijo, dnevno mejo prečka le nekaj sto beguncev, zaradi česar je v sami Grčiji že več kot 250.000 beguncev, njihova oskrba pa je vedno težja.
Merklova je hkrati Nemce glede begunske krize pozvala k potrpežljivosti. Kot je poudarila, gre tudi za ugled Nemčije v svetu. "To je ena od pomembnih stopenj v naši zgodovini," je dodala. Ob tem je še dejala, da sta njeni prioriteti v luči begunske krize ohraniti Evropo in izkazati humanitarnost.
Partnerje v Evropi je pozvala k nujni skupni rešitvi, za kar namerava zastaviti vse svoje sile. "Moja prekleta obveza in dolžnost je, da ta Evropa najde skupno pot. K temu sodi tudi rešitev vzrokov za begunsko krizo, predvsem v Siriji," je še dejala nemška kanclerka.
Priznala je, da se zdi, da vse poteka počasi, a to je po njeni oceni edina pok k trajni rešitvi.
Nemška kanclerka je tudi izključila možnost, da bi osebno prevzela posledice, če bo propadel vrh EU-Turčija, ki je napovedan za 7. marec. Dodala je, da bo še naprej delala na svojih rešitvah, saj je naslednji vrh tako napovedan za 17. in 18. marec. Na vprašanje, ali ima plan B z nacionalnimi rešitvami, pa je odgovorila: "Ne, nimam."
