S predlogom sprememb plačnega zakona želi vlada vzpostaviti pogoje za fleksibilnejše nagrajevanje v odvisnosti od rezultatov dela. Med drugim bi posegli v sedanjo možnost napredovanja na istem delovnem mestu za deset plačnih razredov. Predlog je namreč, da bi napredovanje omejili na pet plačnih razredov, ostalih pet bi bilo možno pridobiti za določen čas, če bi javni uslužbenec opravljal najzahtevnejše naloge.
Spremembe so predvidene tudi pri delovni uspešnosti. Natančneje bi opredelili kriterije in merila za njeno ugotavljanje, poleg tega bi vse tri vrste sedanje delovne uspešnosti združili in določili najvišjo višino zneska, ki jo lahko iz tega naslova prejme zaposleni.
Pri zakonu o javnih uslužbencih pa si vlada želi temeljite prenove oziroma novega zakona. Med drugim posega v določbe o postopkih zaposlovanja in premeščanja javnih uslužbencev. Predvideno je, da bi v okviru ministrstva za javno upravo vzpostavili kompetenčni center za presojo kompetenc javnih uslužbencev v državni upravi.
V sindikatih so že opozorili, da gre pri predlogih za vnovičen poskus varčevanja. Takšno oceno so podali že lani, ko so pogajalci odprli vprašanje sprememb omenjenih zakonov. Pa tudi ob tokratnih predlogih na sindikalni strani so ocenili, da do sprememb ni prišlo ter da vlada večine njihovih predlogov ni upoštevala.
Na dnevnem redu današnjega srečanja pa ni točke v zvezi s plačami za prihodnji dve leti, o čemer naj bi se pogajalci glede na lanski dogovor uskladili do konca aprila.
