Skoraj 80 odstotkov migrantov, ki se vračajo domov, je Iračanov. Le redki Sirci in Afganistanci, ki so lani na Finskem zaprosili za azil, se želijo vrniti domov.
Finska je lani prejela okoli 32.500 prošenj za azil, kar je skoraj desetkrat več kot leto prej, ko je bilo vloženih okoli 3600 prošenj. Skoraj dve tretjini lanskih prosilcev za azil so predstavljali mladi iraški moški, ki pa imajo sedaj pomisleke glede življenja na Finskem. Zato finske oblasti organizirajo čarterske polete v Bagdad, ki bodo stekli naslednji teden. Polete bodo organizirali, dokler bo zanimanje zanje.
Po navedbah finskih oblasti je doslej okoli 4100 prosilcev za azil umaknilo prošnje, to število pa naj bi v prihodnjih mesecih doseglo 5000. Večina teh migrantov je pristojnim službam povedalo, da se želijo vrniti k svojim družinam. A nekateri so tudi izrazili razočaranje nad življenjem na Finskem.
"Nekateri pravijo, da razmere na Finskem in dolgi azilni postopki niso izpolnili njihovih pričakovanj," je povedal programski direktor Mednarodne organizacije za migracije na Finskem Tobias van Treeck.
Medtem je potovalni agent somalijskega porekla Muhiadin Hasan, ki v zadnjem času na dan proda od 15 do 20 letalskih kart za Bagdad, pojasnil, da nekateri od iraških prosilcev za azil ne marajo hrane na Finskem, da jim je premrzlo, nekateri pa se ne počutijo dobrodošle.
Tako kot nekatere druge evropske države je Finska nedavno zaostrila azilno oz. priseljensko politiko. Delovno sposobni prosilci za azil morajo tako recimo opraviti nekaj neplačanega dela. Finska je prav tako napovedala, da bo zavrnila do 20.000 prosilcev za azil iz leta 2015, a to število bi se lahko zaradi prostovoljnih odhodov zmanjšalo.
Pri prostovoljnem odhodu je migrantom na voljo finančna pomoč, a po navedbah finskega notranjega ministrstva si večina iraških povratnikov sama plača letalske karte ali pa za pomoč zaprosijo na iraškem veleposlaništvu v Helsinkih.
