Moneyval, ki od sredine leta 2012 spremlja napredek Vatikana na področju finančne transparentnosti, je v poročilu zapisal, da so vatikanski tožilci sprožili 29 preiskav pranja denarja, a jim doslej še niti enega primera ni uspelo privesti do sojenja.
Vatikan je že nekaj let pod mednarodnim pritiskom, naj se znebi slovesa nebes za pranje denarja in počisti svojo banko IOR. Tako Frančišek kot njegov predhodnik Benedikt XVI. sta od leta 2010 sprejela niz reform, katerih cilj je izboljšati finančno transparentnost.
Zato imajo strokovnjaki Moneyvala vprašanja glede zmožnosti vatikanskih tožilcev in policije za učinkovito in pravočasno izvedbo finančnih preiskav in preiskav pranja denarja. Kot poudarja poročilo, bi moral Sveti sedež zagotoviti, da bi bila tožilstvo in policija to zmožna storiti.
Moneyval je sicer Vatikanu priznal prizadevanja za večjo finančno transparentnost, a poudaril, da morajo imeti zaključke. Tudi generalni sekretar SE Thorbjorn Jagland je ob objavi poročila pozdravil napredek Svetega sedeža na več področjih od leta 2012. Ob tem je vatikanske oblasti pozval, naj upoštevajo priporočila Moneyvala in v preiskavah pranja denarja proizvedejo otipljive rezultate, so sporočili s SE.
Odbor SE je v poročilu tudi razkril, da je zaradi preiskav pranja denarja po odredbi vatikanskih tožilcev trenutno zamrznjenih 11,2 milijona evrov sredstev. Od tega so jih med januarjem in septembrom zamrznili 415.813 evrov.
V SE so poročilo objavili v času, ko Sveti sedež pretresa škandal Vatileaks 2 v zvezi z objavo informacij o finančnih malverzacijah in upiranju reformam, ki jih za zagotovitev večje transparentnosti uvaja papež Frančišek.