Nov sistem naj bi združeval okrepljeno evropsko agencijo za zunanje meje Frontex in nacionalne organe. V skrajnem primeru naj bi imel pravico do posredovanja v članici, ki ne bi zmogla sama rešiti težav na svoji zunanji meji, tudi brez povabila te države.
Pravica do posredovanja, ki jo nekateri imenujejo "jedrsko orožje", je odziv na ravnanje Grčije, ki kljub številnim pozivom evropskih partnerjev dolgo ni želela zaprositi za uporabo Frontexovih sil za hitro posredovanje na svoji zunanji meji.
Nov sistem naj bi imel tudi močnejšo vlogo pri vračanju nezakonitih migrantov, tako da bi lahko sprožil operacije vračanja, medtem ko jih lahko Frontex zdaj le usklajuje. Za učinkovitejše vračanje naj bi komisija predlagala tudi enotni evropski potovalni dokument.
Komisija bo predlagala tudi ciljne spremembe schengenskega zakonika, ki naj bi zagotovile sistematičen nadzor vseh potnikov, tudi Evropejcev. Poleg rednega preverjanja potnih listin to pomeni tudi preverjanje v bazah, kot je schengenski informacijski sistem.
Prav tako je danes pričakovati predlog za prostovoljno shemo preselitve sirskih beguncev iz Turčije v unijo. Neuradno se je omenjala številka 400.000 beguncev. Članice so se letos že dogovorile o preselitvi 22.000 beguncev iz tretjih držav v unijo.
Slovenski zunanji minister Karl Erjavec je v pričakovanju predlogov komisije v ponedeljek v Bruslju izpostavil, da Slovenija podpira vse ukrepe, ki prispevajo k učinkovitejšemu nadzoru zunanje meje unije.
Možnosti, da bi lahko EU brez povabila Slovenije poslala enote na njeno mejo s Hrvaško, pa minister ni želel komentirati, saj da je to bolj v pristojnosti ministrstva za notranje zadeve.
