V skladu z veljavnimi evropskimi pravili, opredeljenimi z dublinsko uredbo, je treba prošnjo za azil obravnavati v državi, kjer oseba vstopi v EU. A ta ureditev spričo rekordnega begunskega vala ne deluje in to je jasno pokazala tudi odločitev Nemčije konec avgusta, da pravilo obide in ga v primeru državljanov Sirije začasno ne uveljavlja.
A potem ko je v Nemčijo letos prispelo že blizu 800.000 beguncev in migrantov, do konca leta pa jih pričakujejo milijon, so se v Berlinu očitno odločili za drugačen pristop.
Kot je namreč danes pojasnil tiskovni predstavnik notranjega ministrstva, dublinski postopek velja za vse države izvora in vse članice EU z izjemo Grčije. Kot je še dodal v pojasnilo, to od 21. oktobra znova velja tudi za državljane Sirije. Nemški zvezni urad za migracije in begunce (BAMF) sedaj znova v vsakem posameznem primeru preverja vse vidike vstopa v Nemčijo. To naj bi pomenilo, da pri vsakem prosilcu za azil preučijo, ali je ta pred prihodom v Nemčijo vstopil še v kakšno drugo državo članico EU. Če je temu tako, ga je treba vrniti v to državo.
Kot so še dodali na ministrstvu, je vnovično uveljavljanje dublinskega sistema za prosilce za azil iz vseh držav eden od vrste različnih ukrepov, s katerimi skuša Nemčija kljub velikemu številu beguncev vrniti "urejen postopek pri vstopanju v državo in pri izvajanju azilnih postopkov".
Koliko jih registrirajo?
Vračanje ljudi v druge članice EU v trenutnih razmerah oz. na kratek rok bi se lahko izkazalo za problematično, saj jih te države večinoma niso registrirale.
Slovenija sicer pravi, da kot varuhinja schengenske meje registracijo beguncev in migrantov izvaja.
