Papež Frančišek ali bolje rečeno Jorge Mario Bergoglio, kot se je imenoval takrat, je v svojih otroških letih pogosto z materjo in staro materjo pohajal po trgovinah v predmestju Buenos Airesa.
Nekega dne ga je mati vprašala, kaj si želi postati, ko bo odrasel. »Mesar,« je izstrelil mladi Jorge.
Še vedno pogreša ulico
Izsek iz svojega otroštva je papež pred dnevi razkril v intervjuju za časopis Straatnieuws,ki ga izdajajo brezdomci na Nizozemskem. V intervjuju je povedal še, da se je v Vatikanu na začetku počutil izoliranega, kot da bi bil v »zlati kletki«.
»Še vedno pogrešam ulico,« pravi 78-letni Frančišek, ki se je kot kardinal po argentinski prestolnici prevažal z javnim prometom. Zato se tudi v Vatikanu najraje pomeša med ostale duhovnike in z njimi tudi obeduje.
In kako prenaša slavo? »Rečem si 'Trenutno imaš pomembno službo, čez deset let pa te ne bo nihče več prepoznal',« ostaja skromen Frančišek, ki upa, da si bo lahko v prihodnosti še večkrat ogledal tekmo San Lorenza, njegovega najljubšega kluba v Argentini.
