Danes je v naši sosedi nastopil volilni molk. Državljani se bodo namreč jutri odločili, kdo je po njihovem mnenju najboljši kandidat za vodenje države v naslednjem mandatu. Zadnje raziskave kažejo, da je nemogoče napovedati, kdo bo slavil v nedeljo. Še pred meseci je kazalo povsem drugače, saj se je takrat HDZ nasmihala zmaga, ki jo je predvolilni čas postavil pod vprašaj.
google
Zmagovalec volitev verjetno ne bo osvojil dovolj glasov, da bi lahko vladal sam, zato bo tokrat še bolj pomembno, katere manjše stranke bodo v parlamentu.
Domoljubna koalicija HDZ je sicer bolj priljubljena v Dalmaciji in Slavoniji, medtem ko ima Hrvaška raste SDP večjo podporo v Zagrebu, Istri, Primorju in na severozahodu države.
Z zadnjimi predvolilnimi nastopi so včeraj politične stranke končale volilno kampanjo, ki je bila po mnenju strokovnjakov najbolj negativna in umazana kampanja zadnjih petnajstih let. Kot nam je povedal Domen Kos, doktorand s področja političnega menedžmenta volilnih kampanj na FDV, ki je podrobno spremljal hrvaško volilno kampanjo, je na začetku kampanje dominiral HDZ: »V zadnjem času pa je tempo prevzela SDP. Posledica izenačenosti je bila napeta in ostra kampanja med vodilnima, ki se je razvila v pravi medijski spektakel. Preostale manjše stranke so iskale svoj politični prostor z različnimi kontroverznimi izjavami, napadi na vodilna kandidata in drugimi agendami.«
TEKMOVANJE V DOMOLJUBLJU
V kampanji je presenetil pomik levosredinske SDP na desno. Kot je dejal Kos: »Za oba kandidata največjih strank je bil značilen boj v tem, kdo je bolj domoljuben. Polet tega sta oba poskušala hrvaški javnosti prikazati, da sta dovolj močna in odločna voditelja.« Po Kosovem mnenju je bila zanimiva tudi sprememba v javnih nastopih obeh: »Njuna retorika se je spremenila. Milanović je postal bolj dostopen, preprost in poln energije, Karamarko pa še bolj nacionalističen in antikomunističen. Slednji se je pokazal tudi kot mnogo slabši retorik, zato se je izogibal direktnemu soočenju z glavnim protikandidatom.«
Prvak opozicije je na shodih celo pozival k novi domovinski vojni proti »nenarodni oblasti«, kot je označil vlado SDP. Največja opozicijska stranka je dolgo napovedovala svoj gospodarski program, ki je na koncu pomenil razočaranje. Kot smo že poročali, se je Karamarko med kampanjo v javnosti večkrat osmešil na področju gospodarstva in zunanje politike.
MILANOVIĆ DOHITEL TEKMECA
Arhiv svet 24
"Milanović je postal med kampanjo bolj dostopen, preprost in poln energije. Karamarko pa še bolj nacionalističen in antikomunističen," pravi Domen Kos.
Vlada SDP je v zadnjem času naredila vrsto populističnih potez, kot so olajšave posojilojemalcem v švicarskih frankih, odpis dolgov socialno najbolj ranljivim prebivalcem in božičnice upokojencem. Premier Milanović se je po oceni volivcev izkazal tudi z odstopom od arbitražnega sporazuma s Slovenijo kot tudi z ravnanjem med begunsko krizo, ki se je na Hrvaškem začela septembra. Pozicijo pa so mu popravili tudi pozitivni gospodarski kazalci, padanje brezposelnosti in rekordna turistična sezona.
DVE ANKETI, DVA RAZLIČNA ZMAGOVALCA
Komercialna Nova TV je od ponedeljka do četrtka za različne volilne enote objavljala izide raziskave agencije Ipsos Puls. Skupna zmagovalka volitev naj bi postala koalicija SDP, Hrvaška raste. Za sestavo vlade bi po njihovih izračunih potrebovala še 16 dodatnih poslancev preostalih parlamentarnih strank. Koalicija Most neodvisnih seznamov, ki združuje nekatere lokalne »veljake« in del ljudi, ki so zapustili HDZ, lahko po tej anketi računa z 12 poslanci in je bila v predvolilni kampanji v velikem vzponu. Pred volitvami so dejali, da ne bodo šli v povolilne koalicije ne s SDP ne s HDZ.
Druga anketa, ki jo je za televizijo RTL opravila Promocija plus, je pokazala drugačne rezultate. Zmagovalka bi bila koalicija HDZ, Hrvaška raste pa bi bila druga. Velja omeniti, da so v preteklosti predvolilne ankete preveč mandatov namenjale levosredinskim strankam.
ODLOČATI UTEGNEJO MANJŠE STRANKE
Za preostale parlamentarne stranke, Istrsko demokratsko skupnost, Stranko zagrebškega župana Milana Bandića, Živi zid in skrajno desno, Hrvaško demokratsko zvezo Slavonije in Baranje, Naprej Hrvaška – Progresivno zvezo, nekdanjega predsednika Ive Josipovića, Narodno stranko – reformiste ter zeleni OraH, je v tem trenutku po obeh anketah težko gotovo potrditi, ali bodo prešle parlamentarni prag.
Prav od zadnjih štirih je močno odvisno, ali bo SDP lahko vladala še naprej, saj so bolj naklonjene levi koaliciji. Lahko se zgodi, da stranka, ki bo osvojila največ glasov, ne bo mogla sestaviti vlade, saj za to ne bo imela dovolj sedežev v parlamentu. Zato bi utegnile odločiti manjše stranke. Vendar je ravno zato, ker se ne ve, katere bodo prestopile parlamentarni prag, toliko težje napovedati, kdo bo oblikoval koalicijo. Tudi Kos meni, da je zelo nehvaležno napovedati rezultat volitev in to, kdo bo oblikoval koalicijo: »Še posebej na teh volitvah je to težko reči, ker sta največji stranki tako zelo izenačeni.«
Kmalu po zaprtju volišč ob 19. uri bodo znani prvi rezultati vzporednih volitev, uradni rezultati pa se lahko pričakujejo ob 22. uri.
Arhiv svet 24
