Smrtonosni iperit je bil uporabljen med ofenzivo džihadistov Islamske države (IS) na kraj Marea v provinci Alep 21. avgusta. Džihadisti so potem to območje, ki je bilo dotlej pod nadzorom režima Bašarja al Asada, zavzeli.
Kot je povedal vir iz OPCW, so njihovi preiskovalci "ugotovili dejstva, niso pa ugotovili, kdo je za to odgovoren".
Po navedbah sirskih upornikov naj bi bilo v napadu IS na Mareo s kemičnim orožjem poškodovanih več deset ljudi.
Tudi organizacija Zdravniki brez meja (MSF) je poročala, da so tedaj oskrbeli štiri civiliste, člane iste družine, ki so jim povedali, da so videli rumen plin, ko je njihovo hišo zadela minometna granata.
Več je sicer namigov, da naj bi bili za uporabo kemičnega orožja stali džihadisti IS, ki naj bi iperit v surovi obliki v prahu dodajali eksplozivnim telesom, npr. minometnim granatam. Ob eksploziji pa prah iperita ožge tiste, ki so mu izpostavljeni.
Iperit, bojni strup iz skupine mehurjevcev, lahko deluje preko kože, oči ali dihal, če je uporabljen kot plin.
Tovrstno kemično vojskovanje naj bi IS uporabljala tako v Siriji kot v Iraku, po navedbah ameriških obveščevalcev pa naj bi si prizadevali razviti načine, kako bi kemično orožje na bojišču uporabljali tudi v plinastem stanju.
Iperit, bojni strup iz skupine mehurjevcev, sicer lahko deluje preko kože, oči ali dihal, če je uporabljen kot plin. Lahko se ga tudi zaužije, če je v trdni obliki. V stiku s kožo oz. sluznico ustvarja mehurje.
Običajno iperit sicer ni smrten, vendar pa proti njemu ni kake učinkovite obrambe ali "zdravila", razen fizične zaščite in temeljitega izpiranja, če se pride z njim v stik.
Kje naj bi pripadniki IS dobili iperit, ni povsem jasno, saj naj bi bilo kemično orožje, ki ga je imel Asadov režim, bolj ali manj uničeno. Ameriški obveščevalci menijo, da ga džihadisti najverjetneje izdelujejo sami, saj da je znanje o izdelavi iperita praktično splošno dostopno, njegova proizvodnja pa tudi ni zapletena.
Obstaja tudi možnost, da so džihadisti prišli do skritih skladišč kemičnega orožja v Siriji ali Iraku. Toda to je manj verjetno, saj bi tako skladišče, če bi v Iraku obstajalo, verjetno prej odkrili že ameriški vojaki, ko so bili tam celo desetletje. Podobno pa je manj verjetno, da bi IS zasedel kako Asadovo skladišče, saj je moral režim leta 2013 predati vse svoje zaloge kemičnega orožja ali pa bi ga doletel ameriški letalski napad.
Sirija naj bi bila zato očiščena kemičnega orožja, potem ko je Asadov režim oktobra 2013 začel predajati svoje zaloge, proces pa je bil zaključen junija naslednje leto. Da je Sirija predala vseh 1180 ton prijavljenega kemičnega orožja, je potrdila tudi OPCW.
