Ko je predsednik nadzornega sveta SDH Damjan Belič sporočil imena ljudi, ki jim je nominacijska komisija zaupala vodenje 14 milijard državnega premoženja, je marsikdo pomislil, da gre za neslano šalo. Medtem ko kriminalisti, zunanja forenzična podjetja in notranje službe v NLB preiskujejo, kam so izginile milijarde, je eden glavnih ljudi, ki so sedeli v kreditnem odboru NLB, Marko Jazbec, zasedel položaj predsednika uprave SDH. Ko je vodil kreditni odbor NLB, so bili odobreni krediti Savi, ACH, Merkurju, DZS, Vegradu in Energoplanu, katerih večina je končala na slabi banki.
Sava, d. d.
Res je, da Jazbec ni bil obsojen in mu tako sodno ni (še) nič dokazano, a kot smo zapisali, iskanje odgovornih za slabe kredite še poteka, in če ne drugega, nad njegovo integriteto visi senca dvoma. Poleg tega v oči bode tudi njegova povezanost z Matejem Naratom, nekoč sodelavcem, sedaj pa prvim generalom vojne za Savo, d. d., ki je že odnesla vodstvo DUTB.
Občutka, da je Jazbec imenovan prav zaradi reševanja Save, se je težko znebiti, ker vemo, da je bila ta gorenjska družba, ki je tudi lastnica Gorenjske banke, uvrščena na seznam strateških naložb naše države in jo bo kot tako po vsej verjetnosti SDH odkupil od slabe banke. Damjan Belič, predsednik nadzornega sveta SDH, je sicer dejal, da se o nakupu Save še niso odločili in da naj bi odločili predvsem ekonomski vidiki, a po imenovanju Jazbeca pri poznavalcih ni več dvoma, v katero smer se bo odvila zgodba. Kljub opozorilom odhajajočega skandinavskega vodstva slabe banke bomo Slovenci očitno Savo reševali do zadnjega.
Najbolj žalostno pri vsej zgodbi pa je, da se kljub obljubam o odmiku od praks preteklosti in prijateljskega političnega kadrovanja, vlada, ki je bila izvoljena zaradi obljub o poštenju, pri svojem početju niti ne skriva. Za svojimi odločitvami stoji, jih predstavlja kot strokovne in ogorčeni javnosti razlaga, da je vsak nedolžen, dokler mu krivda ni dokazana, čeprav za seboj že leta pušča pogorišča.
Iskanje poslovnih uspehov
Poslovne uspehe Marka Jazbeca bi namreč težko iskali. Take, ki v poslovnem svetu kaj veljajo, namreč. To, da se mu uspeva sprehajati od enega pomembnega položaja do drugega, namreč kaže zgolj njegovo sposobnost preživetja in izkoriščanja socialnih mrež. Vodstveni položaji v Drogi Kolinski, ki je končala v hrvaških rokah, NLB-ju, ki bi brez milijardne dokapitalizacije propadla, in Hotelih Bernardin, ki že leta ustvarjajo milijonske izgube, so bolj slaba referenca. A kot trdijo nadzorniki SDH, ki so ga imenovali, je izmed 46 prispelih prijav njegova najboljša. Strah nas je ob misli, kakšne so morale biti ostale.
Prodati ali ostati?
A med tistimi, ki so se prijavili na razpis za vodenje SDH, sta bila tudi zdaj že nekdanja člana uprave Matej Pirc in Matej Runjak, katerih delo so nadzorniki ocenili kot dobro in korektno. Zamenjali naj bi ju zgolj zato, ker sta imela le začasni mandat. Prav pa je, da ob očitkih, izrečenih na račun Jazbeca, za katerega velja, da ni naklonjen prodaji premoženja, spomnimo, da je bilo v javnosti veliko kritik tudi na račun Pirca in Runjaka, ko sta zasedla svoj položaj. Predvsem slednjemu so očitali preveliko servilnost do evropskih institucij in nagnjenost k razprodaji premoženja, saj je sodeloval tako pri prodaji Aerodroma Ljubljana kot prodaji Heliosa. In prav v teh dveh različnih pristopih je iskati razlog za menjavo vodstva.
