Turški volivci so naveličani in kampanja pred tokratnimi volitvami je bila precej manj živahna kot pred junijskimi, ki so prinesle parlament brez jasne večine in neuspešna koalicijska pogajanja.
Erdoganova oblast je povsem odvisna od tega, ali njegova Stranka za pravičnost in razvoj (AKP) lahko vlada sama. Na junijskih volitvah je prvič po 13 letih ostala brez tega privilegija. Če bi morala stranka deliti oblast, bi bil Erdogan verjetno potisnjen na stran.
Po ugotovitvah raziskovalnega centra Pew Erdogan hitro izgublja podporo. Več kot polovica Turkov ima o njem negativno mnenje, medtem ko jih 39 odstotkov nanj gleda pozitivno.
AKP je od leta 2002 do letošnjega junija vladala sama. V tem času ji je uspelo zmanjšati vpliv vojske, začela je mirovni proces s kurdsko manjšino. Sprožila je tudi obsežne družbene spremembe, s katerimi je Turčija postajala vse bolj konservativna.
Zadnje ankete napovedujejo podoben izid kot na junijskih volitvah. Največ glasov naj bi znova dobila AKP. Glavna opozicijska Republikanska ljudska stranka (CHP), ki velja za najverjetnejšega koalicijskega partnerja AKP, bi za vstop v vlado verjetno zahtevala sekularizacijo izobraževalnega sistema, pregon domnevno skorumpiranih članov AKP in zmanjšanje Erdoganovega vpliva. Prve izide je pričakovati zvečer.