Mjanmarska vlada in osem manjših etničnih uporniških vojsk so podpisali sporazum o premirju, ki predstavlja prvi korak za končanje več kot šest desetletij vojn na tem ozemlju. A politično zmago kali dejstvo, da več močnejših uporniških skupin sporazuma ni podpisalo.
Sporazum so na slovesnosti v glavnem mestu Najpjidav podpisali predstavniki uporniških skupin in mjanmarski predsednik Then Sein.
Sprejetje sporazuma prihaja tik pred novimi splošnimi volitvami, ki so razpisane za 8. novembra, in bodo pripeljale do novega parlamenta in posledično do imenovanja novega predsednika države.
Mjanmar je leta 2011 osupnil svet s političnim in gospodarskim odpiranjem po tem, ko je bil kar pol stoletja pod ostro vojaško vladavino. Lepo zveneče reforme so po njihovih uvedbah leta 2011 večinoma zastale, primer česar je tudi mirovni sporazum, katerega podpis so zavrnile ravno največje uporniške etnične vojske.
Zavrnitev podpisa sporazuma s strani večjih vojsk, je predsednika Seina oropala največjega dosežka njegovega petletnega mandata. Dogovor o sporazumu, ki ga je Sein dosegel marca so Združeni narodi označili za »zgodovinski in pomenljiv dosežek.«
Še vedno pa sporazum predstavlja prvi korak h koncu šest desetletij spopadov med etnično burmansko vlado in različnimi manjšinskimi etničnimi skupinami, ki zahtevajo več samostojnosti in nadzora nad svojimi naravnimi viri.
Etnične skupine, ki predstavljajo kar 40 odstotkov od 52 milijonov prebivalcev, so postale žrtve vojaških zlorab in diskriminacij na področjih od zdravstva in izobraževanja do infrastrukture in energije. Najbolj znana med njimi je najbrž muslimanska manjšina Rohingja, ki ji je vlada v začetu letošnjega leta odvzela volilno pravico, po pritiskih budističnih nacionalistov.
Več etničnih vojsk je s svojim bojem začelo po osamosvojitvi Mjanmara od Britancev leta 1948. Državljanski nemiri upočasnjujejo razvoj v eni izmed najrevnejših držav v tej jugovzhodni Aziji.
Med skupinami, ki sporazuma niso podpisale so tudi Vojska za neodvisnost Kačinov, Državna vojska Šan in Vojska združene države Wa.
»Moramo se dalje boriti za našo svobodo, naše politične pravice,« je dejal Thar Telefon Kyaw, generalni sekretar narodnoosvobodilne vojske Ta'ang, ki je prav tako zavrnila podpis. Poudaril je, da vojska ne bo podpisala nobenega sporazuma o premirju, ki ne bo zagotavljal federalne unije, ki jim je bila obljubljena pred več kot šestdesetimi leti.
Federalna ureditev bi etničnim skupinam omogočila večji nadzor nad svojimi naravnimi viri in jim dala besedo pri vprašanjih povezanih s projektom naftovoda do Kitajske, ki je razselil ljudi in uničil njihova domovanja.
Podpisniki sporazuma bodo odstranjeni iz seznama »terorističnih skupin,« kar jim bo omogočalo lažjo vključitev v družbeno življenje svojega ljudstva.
