Kot so navedli, ima Sava pomemben položaj v gospodarstvu države predvsem zaradi deleža v turizmu. V strategiji upravljanja kapitalskih naložb države, ki jo je DZ sprejel julija, je kapitalska naložba države v Savi opredeljena kot pomembna.
V Kapitalski družbi (Kad) so spomnili, da za Savo kot pomembno naložbo države velja pogoj razpršenosti lastništva, ter dodali: "V zvezi z izvajanjem odloka vodimo aktivnosti z namenom prestrukturiranja družbe in nadaljevanja dejavnosti, kot to izhaja iz strategije."
Prenos 108 milijonov evrov terjatev do Save iz Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB) na SDH in Kad se zdi predsedniku uprave Save Mateju Naratu smiseln. "Logika, ki sledi temu predlogu, je tudi logika, ki sledi zakonu o upravljanju državnega premoženja, sprejetem na julijski seji DZ," je povedal.
Narat je prepričan, da je odkup terjatev dobra naložba. Po končanem procesu prestrukturiranja Save, pri čemer bo četrtina ostala v lasti države, se bo ustvarila ogromna vrednost, je še povedal v intervjuju. Terjatve so bile namreč na DUTB prenesene po izredno visokih diskontih in je zato možnost dobička ogromna, poleg tega pa družbe, v katerih ima Sava večinski ali močan vpliv, delujejo iz leta v leto bolje. Med temi družbami je omenil Savo Turizem, Hotele Bernardin in Istrabenz.
V zvezi z nameravanim odkupom terjatev so bili predstavniki SDH in Kada v sredo na sestanku na DUTB, ki pa po neuradnih informacijah ni prinesel nobenega konkretnega dogovora. DUTB je državnima lastnikoma Save le pojasnil postopek prodaje njihovih naložb. SDH in Kad, ki sta interes za nakup že izrazila, zdaj torej lahko pošljeta konkretno ponudbo, ki jo bo DUTB proučil.
Sestanek je pomemben tudi zaradi dejstva, da je DUTB glede ohranjanja holdinga Sava kot celote do zdaj zastopala drugačno stališče, kot ga imajo drugi upniki in lastniki Save. Menila namreč je, da obstoj bankrotiranega holdinga ne bi bil ekonomsko upravičen, na kar je v nedavnem pismu predsedniku vlade Miru Cerarju opozoril tudi zdaj že razrešeni direktor DUTB Lars Nyberg.
Vprašanje pa je, ali bi bil lahko nameravani odkup terjatev problematičen z vidika državne pomoči. Neuradno je z več strani slišati, da bi v tem primeru skoraj gotovo govorili o državni pomoči, piše v današnji izdaji in kot primer navaja Elan, ki so ga leta 2008 dokapitalizirali Kad, DSU in Triglav Naložbe, zatem pa je Evropska komisija zahtevala vračilo pomoči.
