Predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije Branimir Štrukelj je v petek po seji Ekonomsko-socialnega sveta (ESS) znova poudaril, da bi bilo po njihovi presoji edino korektno, da bi vlada upoštevala tisto, kar izhaja iz veljavnega dogovora, sklenjenega v letu 2014. Kritiziral je dejstvo, da je vlada v proračun vnesla številke, povezane s plačami javnih uslužbencev, ki so hkrati njeno izhodišče v pogajanjih s sindikati javnega sektorja.
Sindikati so sicer dosegli, da je vlada predvidene ukrepe umaknila iz predloga zakona o izvrševanju državnega proračuna in pripravila poseben zakon ter se hkrati zavezala, da bo v primeru, če zakon s sindikati ne bo usklajen, poslancem predlagala, da ni primeren za nadaljnjo obravnavo. Tako po Štrukljevih besedah ostaja vprašanje, kaj se bo v tem primeru zgodilo s proračunom, ki bo imel številke, ki z njimi ne bodo usklajene.
Kot je v petek dejala državna sekretarka Vraničarjeva, so predlogi ukrepov v zakonu predmet pogajanj in verjame, da so do konca tega meseca sposobni doseči dogovor, zato ni želela špekulirati o nadomestnih ukrepih v primeru, da s sindikati ne bodo dosegli konsenza.
Za zdaj pa tudi po zadnjem vladnem predlogu ne kaže na dogovor. "Res je, da je v zadnjem krogu pogajanj prišlo do geste sindikalne strani, ki omogoča neko majhno manevriranje v mesecih izplačila plačne lestvice in pri dodatnem pokojninskem zavarovanju, a je vlada s svojim predlogom popolnoma zgrešila to našo intenco in bojim se, da je s tem tudi na nek način že zelo resno otežila nadaljnja pogajanja," je dejal Štrukelj.
Na zadnjem srečanju je namreč sindikalna stran nakazala, o čem bi se bila sploh pripravljena pogajati. Vladni strani so med drugim pojasnili, da pogajanj o regresu sploh ne more biti in da pričakujejo njegovo izplačilo v polni višini (790,73 evra). Razumeti pa je bilo, da so recimo nekaj manevrskega prostora pustili pri delovni uspešnosti in plačni lestvici, s tem da se plačni razredi vrnejo na raven pred znižanjem že v letu 2016. A tudi glede tega v sindikatih niso enotni, nekateri ne želijo popuščati, imajo pa tudi ločene zahteve.
Kot izhaja iz protipredloga, ki ga je pridobila STA, vladna stran zdaj predlaga, da bi se plačna lestvica sprostila z decembrom prihodnje leto in bi se višja osnovna plača javnim uslužbencem prvič poznala pri izplačilu v januarju 2017. Pri regresu bi vlada tudi v prihodnjem letu ohranila različno višino v odvisnosti od plačnega razreda, s tem da bi vsem od vključno 17. plačnega razreda navzgor glede na letos dodali sto evrov.
Po zadnjem predlogu - tega je vladna stran prejšnji teden že posredovala sindikatom - zaposlenim v javnem sektorju tudi prihodnje leto ne bi pripadala redna delovna uspešnost, ohranili bi omejitve pri izplačevanju delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela. V dodatno pokojninsko zavarovanje pa bi se še naprej vplačevale znižane premije, na način, kot je bilo določeno za letos.
Vladna stran je sindikatom za ponedeljkova pogajanja posredovala tudi podatke o učinkih za konec leta predvidene sprostitve napredovanj.
