Gospodarsko ministrstvo je sicer naklonjeno sprostitvi cen naftnih derivatov, k čemur so že večkrat pozvali distributerji naftnih derivatov, zato je vladi tudi predlagalo, naj premisli o liberalizaciji trga naftnih derivatov.
Ker pa se z 8. oktobrom izteka veljavnost obstoječe uredbe, je ministrstvo vladi predlagalo nadaljnjo regulacijo cen še štiri mesece, vmes pa naj bi vlada preučila učinke morebitne liberalizacije trga naftnih derivatov. Cene goriv se bodo tako še naprej izračunavale na vsake 14 dni po modelu, ki upošteva gibanja cen naftnih derivatov na svetovnem trgu in tečaj dolar-evro.
Marže bodo ob tem po najnovejšem predlogu ostale nespremenjene, in sicer za bencina 0,08701 evra, za dizelsko gorivo 0,08158 evra in za kurilno olje 0,05370 evra za liter. Marže so se nazadnje zvišale od sprejemu trenutno veljavne uredbe oktobra lani, za dva odstotka.
Nova uredba bo po predlogu začela veljati 9. oktobra. Do naslednje spremembe cen bo prišlo prihodnji teden. Zdaj je treba za liter neosvinčenega 95-oktanskega bencina odšteti 1,217 evra, 100-oktanskega bencina 1,275 evra, dizelskega goriva 1,128 evra in kurilnega olja 0,831 evra.
Dvig marž je omejen
Če se bo vlada odločila sprostiti cene naftnih derivatov, ministrstvo ne pričakuje znatnega povišanja cen naftnih derivatov, saj da je potencialni dvig marž in s tem cen naftnih derivatov navzgor omejen zaradi več dejavnikov.
Marže distributerjev namreč predstavljajo le okoli šestodstotni del v celotni strukturi cene naftnih derivatov, medtem ko nabavna cena na svetovnem trgu skupaj z dajatvami predstavlja okoli 90 odstotkov maloprodajne cene - morebiten dvig marž bi torej imel po oceni ministrstva sorazmerno majhen vpliv na končno ceno posameznih naftnih derivatov.
Poleg tega se bo povečala konkurenca med ponudniki, zaradi česar se lahko sčasoma pričakuje postopen padec cen naftnih derivatov. Ministrstvo pričakuje, da bi ob liberalizaciji prišlo do različnih ravni cen po državi - cene naftnih derivatov na avtocestah bi bile višje, medtem ko bi bile v mestih in ob mejah zaradi konkurence nižje.
Ob morebitni liberalizaciji trga bo sicer po oceni ministrstva potreben okrepljen nadzor agencije za varstvo konkurence proti usklajenemu delovanju dveh največjih distributerjev (Petrol in OMV obvladujeta okoli 87 odstotkov trga), saj obstaja možnost, da bi ta dva ponudnika med seboj delovala usklajeno.
